Vrtnice – jesensko sajenje in zaščita pred zimo

<![CDATA[

Kraljica rož, kakor ji pravijo marsikje, je po vsem svetu uveljavljena kot tradicionalni simbol ljubezni in lepote. In zasluženo ji pripada to mesto, saj se ponaša z neizmerno lepoto in eleganco. Če smo romantik po duši, imamo v svojem vrtu tudi vrtnice, tiste sorte, ki dišijo nežno, kot jutranja rosa. November je mesec, ko nastopi čas za sajenje novih rastlin. V vrtu pravega ljubitelja se skoraj vedno najde še nekaj prostora za novo lepotico.

Uporabnost

Žal smo Slovenci pri vključevanju vrtnic v vrtove omejeni na sajenje vrtnic popenjavk ter sort iz skupine mnogocvetnih in velecvetnih vrtnic. Slednje zasajamo ponavadi v eni barvi na grede popolnoma samostojno. Vendar lahko rečemo, da uporabnost vrtnic skorajda nima meja. Velecvetnice, mnogocvetnice, prekrovne, popenjave vrtnice in rožni grmi so skupine vrtnic, ki se razlikujejo po višini in obliki rasti. Barva in vonj sta sortna lastnost in tukaj smo priča neizmernemu bogastvu. Sadimo jih v družbe drugih rastlin. Rožni grmi so lepi tako samostojni, idealni za zapolnitev praznega kotička, kot tudi v skupini z višjimi grmovnicami. Mnogocvetnice in velecvetnice so prečudovite na gredah s trajnicami. Tudi rožni grm lahko tukaj služi za prelepo ozadje. Različne teksture pričarajo na gredah mehkobo in zračnost ter s pravilnim izborom barv pravi balzam za oči in dušo. Za kombinirane zasaditve izberite na bolezni odporne vrtnice. Neodporne sorte so dovzetne za napade gliv, ki so pogostejši v gostih nasadih. Tam se dalj časa zadržuje vlaga, ki nudi ustrezne pogoje za razvoj gliv. Previdni bodite tudi s kombinacijo barv. Popenjavke sadite samostojno ali skupaj s sroboti. Ostale vrste vzpenjalk k vrtnici ne spadajo, saj jih rade prerastejo in zadušijo. Prekrovne vrtnice bodo čudovito prekrile tako manjše kot večje površine. Za te je najbolje, da rastejo samostojno.

Čas sajenja vrtnic
Sadike vrtnic, ki jih vrtni centri ponujajo posajene v lončkih, lahko sadimo od pomladi do jeseni. V novembru pa je čas za sajenje tistih sadik, ki imajo gole korenine. Te vzgojitelji proti koncu oktobra, ko rastline počasi tonejo k počitku, izkopljejo in razpošljejo po vrtnih centrih. Tam jih vestni prodajalci zakopljejo v zasipnice, da se korenine ne izsušijo in kjer rože varno počakajo na kupca in svoj novi dom. Sadimo jih lahko vse do takrat, ko zemlja ne začne zmrzovati.
Lega
Še preden pa se odpravimo po nakupih, dobro premislimo kakšen učinek pričakujemo od njih in se prepričajmo, ali imamo v vrtu vse pogoje, da bodo rože dobro uspevale. Vrtnice potrebujejo sončno lego, kjer bodo obsijane s soncem vsaj osem ur na dan. Prijajo jim s humusom bogata, dobro odcedna tla. V revnih tleh in tleh, kjer rada zastaja voda, pa bodo slabo uspevale.
Sadike
Če želimo imeti zdrave in lepe vrtnice, velja biti previden že pri nakupu. Ko kupujete sadike, pazite, da so le-te kakovostne. Kakovostna sadika mora biti močna, zdrava, nepoškodovana. Imeti mora dobro prekoreninjeno koreninsko grudo, vsaj tri močna stebla, ter napeto in nepresušeno lubje zelene barve.
Odpornost vrtnic

Pozanimajte se, katere sorte vrtnic so odporne. Zdravje vrtnic je sicer odvisno od več dejavnikov, veliko pa je odvisno od sorte, saj je dovzetnost za rastlinske bolezni notranja lastnost sorte. Obstajajo zelo občutljive sorte in take, ki so skorajda popolnoma odporne na bolezni.

Najbolje in najlažje bo, če pri nakupu poiščemo vrtnice z oznako ADR – Allgemeine deutsche Rosenneuheitenprüfung. To je nemška znamka za odporne vrtnice, ki jo podeljujejo na podlagi rezultatov vsenemškega preizkusa vrtnic. Z oznako ADR so ocenjene najbolj kakovostne in najmanj problematične sorte vrtnic. Rastne razmere v Nemčiji so podobne razmeram pri nas, zato se na to oznako lahko zanesemo.

Preizkus poteka tako, da nove sorte vrtnic gojitelji, preden jih dajo v prodajo, pošljejo v preizkušanje. Poizkusi potekajo hkrati v enajstih nasadih, na različnih lokacijah po Nemčiji. Neodvisni strokovnjaki tri leta zapored opazujejo in ocenjujejo poleg odpornosti na bolezni še rast, kakovost cvetov, obilnost cvetenja, celoten vtis in tudi kako rastline prenesejo zimo. V tem času vrtnic ne škropijo in ne ščitijo pred mrazom.

Seveda lahko posadite še tako odporno sorto vrtnice, a če ji ne boste namenili primernega rastišča in lege, bo le-ta životarila in hitreje zbolela.

Sajenje

Sadike z golimi koreninami po nakupu nemudoma posadimo. Če moramo zaradi kakršnegakoli razloga sajenje prestaviti, sadike nujno zakopljite v enem delu vrta, da se korenine ne izsušijo. Pred sajenjem korenine vsaj za eno uro namočimo v vedro z vodo, da se dobro napijejo vode. Še posebej to velja, če so korenine v slabšem stanju. Tudi sadike v loncu pred sajenjem potopimo v vedro z vodo. Tako bomo lažje sadiko vzeli iz lonca. Če so korenine na dnu lonca zvite, jih previdno razpremo.

Sadike z golimi koreninami sadimo v jamo velikosti 60 x 60 cm in globine 40 cm. Sadikam iz lončka pa bo dovolj jama dimenzij 40 x 40 x 40 cm. Pred sajenjem dno jame zrahljamo in naredimo iz komposta kupček. Višina kupčka mora biti taka, da ko nanj postavimo sadiko vrtnice, mora njen cepljeni del seči 2 do 5 cm nad površino tal. Ob sajenju ne dodajamo hlevskega gnoja. Bolje je, da si prvo leto korenine same najdejo hranila in tako bolje razvijejo koreninski sistem. Pred sajenjem ne pozabite odrezati vseh poškodovanih korenin, tudi predolge skrajšajte na 30 cm.

Jamo zasujemo, zemljo potlačimo in pazimo, da je cepljeno mesto res nekaj cm pod površino tal. Po sajenju dobro zalijemo, da se korenine sprimejo z zemljo. Ko sadimo debelne vrtnice, najprej zapičimo v jamo oporo, šele nato namestimo vrtnico in jamo zasujemo. Palica mora biti take višine, da doseže cepilno mesto.

Ko je vrtnica posajena, poganjke porežemo na približno 20 cm višine in vrtnice osujemo z zemljo 20 cm visoko. S tem zaščitimo koreninski vrat, ki je najbolj občutljiv na mraz.

Pri sajenju popenjalk ob zid hiše poskrbimo, da je sadilna jama dovolj stran od napušča. Tako ne bo treba vrtnice zalivati. Korenine ob sajenju usmerite stran od zidu.

Največ težav pozimi povzročijo sončni dnevi, odjuga in suša

Zimski mraz vrtnici povzroča še najmanj problemov, saj jih večina nizke temperature zelo dobro prenaša. Težave se pojavijo, če pozimi nastopi daljše obdobje sončnih dni in hkrati odjuga. Oboje spodbudi pretakanje sokov in brstenje vrtnic. Ko spet pritisne mraz, brsti pozebejo. Drug problem je suša. Ko so tla pomrznjena, rastline ne dobijo dovolj vode. Poganjki, ki so prek zime sicer brez listov, vseeno potrebujejo vodo. Sončno in vetrovno vreme izsuševanje samo še pospešuje in nemalokrat se zgodi, da se posušijo poganjki ali cela rastlina. Rastlina daje žalosten videz, mi pa smo prepričani, da je pomrznila. Neprijetnosti prek zime lahko povzroči tudi moker sneg, ki polomi predvsem predolge poganjke. Zato vrtnice pred zimo porežemo.

Kako preprečimo tovrstne težave in zavarujemo vrtnice? Pomembno je, da zaščite ne naredimo prezgodaj, saj lahko vzpodbudimo rast spečih popkov. Mladi poganjki ob prvem mrazu pomrznejo, kar se bo poznalo na cvetenju in rasti naslednjo pomlad.

Pravi čas za zaščito vrtnic je nekje od sredine novembra. Če vas prehitita slana ali dve, si ne delajte skrbi, saj ne bo vidne nobene škode, nasprotno, vrtnice bo samo še okrepilo.

Jesenska rez kot priprava na zimo

Pomembno je, da vrtnicam, preden jih zaščitimo, skrajšamo vse poganjke na 20 cm. Odstranimo tudi vse poškodovane ali mrtve poganjke. Vendar, ker tudi vsaka rez vzpodbudi rast popkov pod rezjo, to postorimo čim kasneje. Jesenska rez ne služi vzgoji vrtnic, temveč je le priprava na zimo. S krajšanjem poganjkov preprečimo lomljenje stebel pod težo mokrega snega. Naredimo pa si tudi prostor, da vrtnice lažje očistimo in osipljemo. Po obrezovanju sledi čiščenje. Z gred odstranimo vso odpadlo listje in potrgamo morebitno listje s skrajšanih poganjkov. Listja raje ne kompostirajmo, če so vrtnice pogosto bolne.

Kako zaščitimo vrtnice?

Ko je prostor očiščen, vrtnice pa obrezane, je vse pripravljeno, da jih tudi zaščitimo. To naredimo tako, da jih enostavno v 20 cm višine osujemo z zemljo. Za ta namen ne uporabljajte hlevskega gnoja, saj se ta lahko prilepi na poganjke in jih dobesedno ožge. Z osuvanjem zaščitimo tisti del vrtnic, ki raste nad cepljenim delom, predel, iz katerega rastejo poganjki in ki mu pravimo vrat vrtnice. Spodnji del, torej koreninski sistem, na mraz ni občutljiv. Vrtnicam, ki so posajene v loncih, pa je treba zaščititi tudi korenine. Lonce ovijemo v juto in prostor med juto in lončkom napolnimo s časopisnim papirjem, listjem, slamo ali čem podobnim, kar bo delovalo kot izolacija.

Ob zelo hudi zimi lahko vrtnični poganjki pozebejo, vendar iz zaščitenega koreninskega vratu spomladi poženejo novi in vrtnica se bo kmalu obnovila. Dodatne zaščite vrtnice ne potrebujejo, razen tistih najobčutljivejših. A če nam vsako leto vrtnica pomrzne, če jo moramo vsakič pred zimo zaščititi še dodatno s smrekovimi vejami in listjem, je vseeno vredno razmisliti o zamenjavi sorte z manj občutljivo.

Jerneja Jošar, uni. dipl. ing. agronomije

]]>