Pred počitkom vrtnarje v vrtu čaka še nekaj opravil

<![CDATA[
Jesen je tukaj in narava se je odela v paleto toplih barv, kot da nam v slovo še zadnjič želi pokazati vso svojo lepoto. Nekaj časa bo počivala, prav tako lepa, le barve bodo drugačne in do izraza bodo prišle vse čudovite oblike in strukture dreves, grmičevja, trajnic, polj in gozdov.
Vrtnarje pa, poleg pobiranja pridelkov in shranjevanja za ozimnico, pred počitkom čaka v vrtu še nekaj opravil.
Zelenjavni vrt naj živi tudi prek zime
Nekaterim vrtninam lahko podaljšamo čas pobiranja še pozno v jesen, nekatere pa bodo ostale na gredah prek cele zime:
- Endivija in radič bosta prenesla tudi kakšno stopinjo pod lediščem, če ju zaščitimo s tunelom ali zimsko vrtnarsko kopreno.
- Korenček in korenine peteršilja lahko prek zime pustimo na gredah, saj bo zemlja nudila dobro izolacijo. Čim tla niso zamrznjena, korene brez težav izkopavamo za sprotno uporabo, tudi, če je že zapadel sneg.
- Tudi špinača in blitva bosta pod kopreno lepo preživeli zimo.
- Avgusta in septembra smo poskrbeli za to, da bomo zgodaj spomladi nabirali motovilec in zimsko solato. Zimsko solato zaščitimo s tunelom ali vrtnarsko kopreno, pri motovilcu pa se je izkazalo, da ga je v zimah s snegom bolje pustiti odkritega.
- Brstični in listnati ohrovt bomo pobirali prek cele zime. Ko ju ulovi slana, bosta še okusnejša.
- Tudi pozen glavnati ohrovt in zimski por bosta zimo preživela na prostem.
- Nekatere pozne sorte zelja bodo prav tako prezimile, spomladi bodo rasle naprej, vendar ne bodo tvorile čvrste glave.
- Do konca oktobra še lahko posadimo čebulo in jesenski česen.
Kako na zimo pripravimo prazno gredo?
Če je kakšna greda vseeno ostala prazna, za njo poskrbimo na pravi način. Zemlje ne prekopavamo. Grede najprej očistimo tako, da z grabljami odstranimo nadzemne dele. Korenine stročnic pustimo v zemlji, saj s tem ohranimo v prsti dušik. Nato sledi rahljanje tal s pomočjo vil. Vsakih 10 cm jih zapičimo v tla ter pomaknemo naprej in nazaj. Na zrahljana tla raztresemo po gredicah kompost. Tudi če ta še ni popolnoma razgrajen, ne bo nič narobe. Prek zime se bo proces razgradnje nadaljeval kar na gredicah. Gnojimo lahko tudi s hlevskim gnojem, vendar samo tiste gredice, na katerih bomo naslednje leto gojili zeljevke in plodovke. Gnoj mora biti dobro uležan in iz ekološke kmetije. Grede nato pokrijemo z nekaj centimetrov debelo plastjo slame. Prek zime bo kompost ali gnoj preperel, razgradilo se bo tudi nekaj slame in pod njo bo zemlja takoj nared za setev. Tla bodo rahla in bogata s humusom.
V sadnem vrtu sadimo sadno drevje in jagodičevje
Sadimo sadno drevje in jagodičje. Sadike morajo biti močne in zdrave. Ob sajenju dodamo nekaj komposta in v jame namestimo mreže, ki ščitijo korenine pred voluharjem. Sadike sadnega drevja privežemo ob opore, ki jih postavimo na tisto stran, iz katere najpogosteje piha veter. Tla ob koreninah pokrijemo z listjem ali slamo. Tak nasad bo trajen, zato rastlinam poiščimo primeren prostor. Pazljivi bodimo pri izboru sort. Izberimo take sorte sadja, ki so odporne proti boleznim in škodljivcem, proti fiziološkim motnjam in vremenskim vplivom.
V sadovnjaku poskrbimo za zaščito pred škodljivci. Okrog debel zalepimo trakove, ki preprečijo gosenicam zavijačev in drugih škodljivcev selitev v tla, kjer prezimujejo. Če okoli debla namestimo karton in lepenko, si bodo prezimovališče našli škodljivci tudi tam. Karton odstranimo še pred zimo in ga uničimo skupaj z ličinkami.
Debla zaščitimo pred mrazom tako, da jih ovijemo s koruznico, slamo, kartonom.
Jesenska nega travnatih površin
Travne površine pokosimo in trato dobro počistimo in prezračimo. S trate odstranimo odmrle rastline s pomočjo grabelj in sicer tako, da pomikamo grablje naprej in nazaj. Sledi zračenje, ki ga opravimo z vilami. Vsakih 15 cm zapičimo vile v tla in jih pomaknemo naprej in nazaj. Dobro je, če vsaj vsaka tri leta temu opravilu sledi še gnojenje. Pomešamo kompost, uležan hlevski gnoj in kremenčev pesek ter mešanico enakomerno raztrosimo po travi. Ena lopata na kvadratni meter bo zadoščala.
Okrasni vrt
– V jeseni razsadimo in razredčimo preveč se razrasle trajnice in sadimo nove. Dobro premislimo, kam jih bom posadili in kako jih bomo kombinirali, da bodo cvetlične grede lepe prek celega leta. Ne odstranjujmo vseh odcvetelih cvetov, saj so lep okras jesenskega vrta, poseben čar pa mu dajo tudi pozimi, ko se jih oprime ivje.
– Posadimo spomladi cvetoče čebulnice. Sadimo jih na grede s trajnicami, prostor jim namenimo pod okrasnim grmičevjem in drevjem, lepe so v trati, posadimo pa jih tudi v korita in posode, ki nam bodo polepšali balkone in terase zgodaj spomladi.
– Sedaj je čas za sajenje okrasnega grmičevja. Tudi tukaj dobro premislimo, kam bomo sadili. Izbirajmo take vrste, da bo v našem vrtu prek celega leta kaj cvetočega. Prek zime bodo polepšali vrtove grmički, ki imajo okrasne plodove, nekaj pa je tudi takih, ki cvetijo. To so različni nepozebniki, zimski cvet in bodnantska brogovita.
– V začetku novembra sadimo vrtnice. Namenimo jim sončno mesto in dobro odcedna tla. Izbirajmo med odpornimi sortami vrtnic. Sadike morajo biti močne in zdrave, lubje nepresušeno in zelene barve. Sadimo tako, da je cepilno mesto 2 – 5 cm pod površino zemlje. Vrtnice pred zimo primerno zaščitimo. Z zemljo osujemo koreninski vrat, dodatno pa jih, predvsem tiste občutljive, zaščitimo še s smrekovimi vejami. Ne bodimo prezgodnji, saj se lahko zgodi, da vrtnica požene poganjke, ki pa ob prvem mrazu pomrznejo.
Sestavimo kompostni kup
V tem času je v vrtu ogromno rastlinskega materiala, ki pa naj nikakor ne roma v komunalne odpadke. Rastlinski odpadki z gred, listje, trava, odcvetelo cvetje, vse to je dragocen material, iz katerega s kompostiranjem nastane odlično gnojilo.
Jerneja Jošar, uni. dipl. ing. agronomije
]]>