Nasilje nad ženskami: kam se obrniti po pomoč?

29. aprila, 2020
V.B.

“Hitre statistike tudi pri nas kažejo na povečanje prijav s področja nasilja v družini, a pri teh domnevamo tudi, da jih še večji del kot običajno ostaja neprijavljen. Še bolj izrazito na povečana nesoglasja v družinah nakazuje izjemen porast kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe. Na IK že pripravljamo natančnejši pregled stanja tudi na tem področju, do takrat pa pozivamo k strpnosti in deljenju informacij: na prvem mestu o pomoči žrtvam nasilja, obenem pa tudi o pomoči tistim, ki bi nasilje utegnili povzročiti,” je nedavno na facebooku objavil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Tudi policija pritrjuje temu. V času izolacije, ko smo z družino – torej v primerih nasilja v družini s povzročiteljem nasilja zaprti med štiri stene, je žrtvi težje ukrepati. Po poročanju predstavnika za odnose z javnostjo je policija v obdobju sprejemanja ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni med 16. 3. 2020 in 15. 4. 2020 zabeležila 118 primerov kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je 15% več kot v enakem obdobju lansko leto. Tudi Društvo za nenasilno komunikacijo beleži porast klicev, vendar ti prihajajo predvsem s strani žensk, ki so že vključene v njihove programe pomoči.

“Epidemija novega koronavirusa je nedvomno spremenila naša življenja in medčloveške odnose. Ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni imajo lahko raznolike posledice, kot so občutki izoliranosti, negotovosti in strahu ter tudi pogostejše preživljanje časa z družinskimi člani. To lahko za veliko število ljudi pomeni nove možnosti povezovanja in opravljanja skupnih aktivnosti, za druge pa predstavlja poglabljanje že obstoječe stiske in še večjo ujetost v krogu nasilja,” temu pritrjujejo tudi v društvu za psihološko svetovanje Kameleon.

Karantena je “idealna krinka”

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja tudi, da omejevanje gibanja in stikov zunaj družin krči sistem podpore, ki bi jo lahko žrtev dobila od prijateljev ali ostalih sorodnikov, prav tako pa so znaki nasilja (npr. modrice, rane …) v primeru izolacije žrtve težje opazni. Omejitve gibanja in pozivi k samoizolaciji poleg navedenega služijo kot idealna krinka, za katero se lahko skriva nadziranje žrtve in v določenih primerih tudi omejevanje dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin. V času epidemije tudi opazovalci znakom nasilja posvečajo manj pozornosti, saj so tudi sami v veliki stiski, dejanja povzročiteljev nasilja pa hitreje opravičijo s stresom zaradi nepredvidljive situacije.

Kam se obrniti po pomoč?

  • V primeru ogroženosti pokličite na interventno številko policije 113, lahko tudi 112.
  • Policija – številka za anonimne prijave: 080 1200
  • Društvo SOS telefon na številko: 080 11 55,
  • Društvo za nenasilno komunikacijo: Ljubljana: 01 43 44-822, 031 770 120 in Koper: 05 63 93 170, 031 546 098,
  • Zavod Emma, center za pomoč žrtvam nasilja: 080 21 33.
  • Društvo ženska svetovalnica: 01/2511-602, 040 359 909
  • 24 ur SOS telefon varne hiše za moške: 051 622 193

Društvo Kameleon je objavilo tudi seznam varnih hiš:

  • Varna hiša Maribor: 02/4801-186
  • Zavetišče Pepcin dom Krško: 07/4922-325
  • Regijska varna hiša Kras: 05/6202-442
  • Zavetišče SOS telefon Ljubljana: 080 11 55
  • Regionalna varna hiša Celje: 03/4926-357
  • Varna hiša Novo mesto: 07/3326-895
  • Varna hiša Gorenjske: 051 200 083
  • Zavetišče za ženske in otroke nasilja Ljutomer: 02/584-8390
  • Društvo ženska svetovalnica: 01/2511-602, 040 260 656
  • Društvo za nenasilno komunikacijo – varna hiša: 031 736 726
  • Varna hiša za moške: 051 622 193

S temi informacijami zaključujemo aprilsko temo POD LUPO – za razmislek o perečih temah, ki se tičejo vseh nas.

 

 

 

(Visited 54 times, 1 visits today)