Pobuda varovanja narave: kako smo izpolnili zahteve izpred 100 let?
Že pred 100 leti so vedeli, da je narava v Sloveniji izjemna in da to pomeni veliko odgovornost takratne generacije. Januarja leta 1920 je 13 uglednih posameznikov in strokovnjakov Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani naredilo pomemben korak – predstavljena je bila pobuda varovanja narave Spomenica s 4 zahtevami. Kako smo izpolnili zahteve?
1. zahteva Spomenice: »Ustanovijo naj se alpski, sredogorski (gozdni) in barski varstveni parki.«
Pred 100 leti: V Dolini Triglavskih jezer je bil vzpostavljen Alpski varstveni park (1924); pred tem je bil iz gospodarskega izkoriščanja izločen del starih kočevskih gozdov na Auerspergovi posesti (1888).
Danes: V tej točki so izpolnjene in celo presežene vse zahteve. Za varovanje dela Alp je bil ustanovljen Triglavski narodni park. Dolina Triglavskih jezer je zavarovana neprekinjeno od leta 1961 do danes kot del Triglavskega narodnega parka in še posebej kot naravni spomenik Dolina Triglavskih jezer. Predstavlja simbol varovanja slovenske narave.
Danes je narava Slovenije zavarovana v enem narodnem parku, treh regijskih, 49 krajinskih parkih, 56 naravnih rezervatih in 1.164 naravnih spomenikih, ki skupaj obsegajo 13 odstotkov slovenskega ozemlja. Naravni parki Slovenije so od leta 2011 združeni v Skupnosti parkov Slovenije. Petnajst upravljavcev zavarovanih območij povezuje skupni interes ohranjanja narave in zagotavljanja ravnovesja med učinkovitim varovanjem narave in kulturne dediščine z različnimi dejavnostmi. V Skupnosti parkov so: Triglavski narodni park, Kozjanski regijski park, Notranjski regijski park, Regijski park Škocjanske jame, Krajinski park Debeli rtič, Krajinski park Goričko, Krajinski park Kolpa, Krajinski park Ljubljansko barje, Krajinski park Logarska dolina, Krajinski park Pivška presihajoča jezera, Krajinski park Radensko polje, Krajinski park Sečoveljske soline Krajinski park Strunjan, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Naravni rezervat Škocjanski zatok in Naravni rezervat Ormoške lagune.
2. zahteva Spomenice: »Potom zakona naj se prepove pokončavanje redkih ali za naše kraje tipičnih ter znanstveno zanimivih živali in rastlin.«
Pred 100 leti: Trend varovanja vrst se je v Sloveniji začel z zavarovanjem planike leta 1896, leta 1910 pa je stopil v veljavo Zakon o varstvu koristnih ptic. Do izida Spomenice so bile nekatere vrste že varovane z Ribarskim zakonom in Lovskim zakonom. V Spomenici je bila podana eksplicitna zahteva po varstvu 68 vrst. Med njimi je bilo 13 vrst rastlin, 22 vrst ptic, vse vrste plazilcev (22 vrst) in krastač (2 vrsti) in 4 vrste žuželk: hrošča planinski kozliček in orjaški krešič, metulj apolon ter kranjska čebela. Zahtevalo se je tudi varstvo medveda, jelena, alpskega kozoroga, divje koze in svizca.
Danes: V Sloveniji živi okrog 19.000 živalskih in 4.000 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeče sezname ogroženih vrst. Z uredbo vlade so zavarovane skoraj vse rastlinske in živalske vrste, ki jih navaja Spomenica, in še mnoge druge, ki so ogrožene. Med drugim so zavarovane skoraj vse vrste dvoživk, plazilcev, ptic, vsi netopirji, vse velike zveri, jamski hrošči, vse vrste hroščev in metuljev nad gozdno mejo … V okviru omrežja Natura 2000 varujemo več kot 200 živalskih in več kot 20 rastlinskih vrst.
3. zahteva Spomenice: »Podzemeljske jame z interesantno favno in floro naj se postavijo pod nadzorstvo.«
Pred 100 leti: Že v začetku prejšnjega stoletja se je dogajalo izkoriščanje jamske favne v dobičkarske namene. Spomenica opozarja, da »so nemoteno prihajali razni tujci in sistematično ugonabljali jamsko favno«. Podaja predlog, da jame pridejo v last države in da se vzpostavi nadzor nad vstopanjem v jame.
Danes: Vse podzemne jame so od leta 2004 v lasti države. Glede pravil vstopanja so razdeljene na odprte jame s prostim vstopom, na odprte jame z nadzorovanim vstopom in na zaprte jame, v katere je zaradi njihove občutljivosti in ranljivosti vstop dovoljen le izjemoma za znanstvene namene z dovoljenjem in pod strokovnim nazorom. Zavarovane so vse vrste jamskih hroščev, z zakonom je prepovedano loviti, ubijati in odnašati iz jam živali, ki živijo v jamah ali se v njih občasno zadržujejo. Ne glede na to, tudi še danes nadzorne službe občasno obravnavajo nedovoljeno lovljenje jamskih živali in trgovanje z njimi. Onesnaževanje jamskega sveta z odpadki in odplakami se zaradi obveznosti čistilnih naprav ter upoštevanja predpisanih standardov kmetijskega gnojenja počasi izboljšuje.
4. zahteva Spomenice »Zainteresirati je najširšo javnost za varstvo prirode sploh.«
Varstvo narave komunicirajo Ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave in upravljavci zavarovanih območij. Vrsto aktivnosti izvajajo nevladne organizacije z različnih področij varstva narave – takih, ki se ukvarjajo s skupinami vrst ali območji. Izpostaviti velja tudi doprinos gozdarstva pri varstvu gozdov in kmetijstva pri varstvu kulturne krajine.
Vrsta aktivnosti poteka v okviru LIFE projektov, ki jih vodijo različne organizacije s področja varstva narave in različnih sektorjev (npr. gozdarstvo). Pomemben prispevek bo prinesel tudi LIFE Krepitev upravljanja Nature 2000 v Sloveniji.
Pomembno k širitvi znanja prispevamo tudi mediji s poročanjem o naravi.
Vir: MOP
