Iz septembrskega uvodnika: Naivni potrošnik

<![CDATA[

Zadnjič sem v trgovini kupila belo grozdje. Priznam, premamila me je oznaka – 50 % na paketu. Dobro pregledam, vse se zdi brezhibno. Doma paketek odprem in pod prvo plastjo – vse plesnivo. Kako me je minil tek, in kako je grozdje letelo v smeti, in kako sem bila jezna nase!

»Tole se pa res splača,« si rečem velikokrat. In se tudi opečem. Premami me poceni majčka, čeprav vem, da je veliko možnosti, da bo po drugem pranju neuporabna. Premamijo me znižane kavbojke, čeprav vem, da jih ne potrebujem. Premamijo me poletni čevlji sredi jeseni. Kupim 3+2 izdelke, pa ne izračunam, ali bi me posamezni izdelek morda stal enako. Nikoli ne preverim, kakšna je bila realna cena znižanega artikla pred znižanjem.

Kupim 3+2 izdelke, pa ne izračunam, ali bi me posamezni izdelek morda stal enako.

Včasih se kar zgrozim sama nad seboj. Takrat si postavim tisoč in eno novo pravilo zapravljanja. Do zdaj sem se najdlje država novega pravila – do naslednje razprodaje. Naša tokratna sogovornica pa je delila res dober nasvet: po znižani ceni kupi samo tisti izdelek, za katerega bi plačal tudi polno ceno. To pa ima smisel, kajne?

Špela Šimenc

]]>