Taksa na pesticide
Inštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo
sta danes v Okoljskem centru v Ljubljani javno predstavila dve pobudi za
zmanjšanje rabe pesticidov v Sloveniji.
Prva je poziv za priključitev Ljubljane, letošnje zelene
prestolnice Evrope, evropskim mestom brez pesticidov v okviru pobude evropske
mreže nevladnih organizacij PAN (Pesticide Action Network), katere član je tudi
ITR.
Druga pa je poziv vladi oziroma pristojnim ministrstvom
(kmetijstvo, finance, okolje, zdravje) za uvedbo takse na konvencionalne
pesticide. Takšne takse je že uvedlo več evropskih držav, saj so se izkazale za
eno najboljših orodij za zmanjšanje rabe zlasti najnevarnejših pesticidov.
Pesticidi imajo hujše posledice kot smo domnevali
Pobudnika opozarjata na dejstvo, da ima večina sintetičnih
kemičnih pesticidov hujše, bolj obsežne in bolj dolgotrajne posledice, kot so
mnogi domnevali prej. Znanstvene raziskave odkrivajo vse več škodljivih
učinkov: negativne učinke izjemno nizkih količin hormonskih motilcev tako na
ljudi kot na živali; verjetno rakotvornost najbolj razširjene herbicidne
učinkovine glifosat; učinke mešanic preostankov (t.i. koktajlov) različnih
pesticidov na zdravje, in tako dalje.
Inštitut za trajnostni razvoj bo s svojo Mrežo šolskih
ekovrtov obe pobudi podprl tudi s konkretnimi akcijami mladih šolskih
ekovrtnarjev na ljubljanskih osnovnih in srednjih šolah, pod geslom »TRIKRAT
ZELENO – brez pesticidov«. 26. maja bodo s šolarji in dijaki urejali urbani
ekološki vrtiček pri Dijaškem domu Tabor, 30.5. in 2.6. pa bodo dvema
ljubljanskima šolama strokovno pomagali pri akciji na njihovih šolskih
ekovrtovih in opozarjali na to, kako se izognemo nevarnostim rabe pesticidov za
zdravje otrok in mladih. Izvedbo dejavnosti je omogočil Global Greengrants
Fund.
Taksa učinkovito orodje v tujini
Dr. Anamarija Slabe z ITR opozarja, da nas k ustreznemu
ukrepanju v zvezi s pesticidi zavezuje tudi strategija za trajnostno rabo
pesticidov. Za eno najbolj učinkovitih orodij za zmanjšanje rabe pesticidov in
za opuščanje najnevarnejših je izkazala taksa na pesticide, ki so jo že uvedli
na Danskem, v Francija in na Švedskem, pripravljajo pa jo tudi v Nemčiji.
S taksami, ki so različno visoke glede na škodljivost
posameznih pesticidov oz. učinkovin, nekemične metode zatiranja škodljivcev ali
plevelov postanejo finančno bolj privlačne. Stroške posledic rabe pesticidov na
ta način tudi v večji meri nosijo proizvajalci in uporabniki pesticidov, ne pa
davkoplačevalci in žrtve.
Dr. Renata Karba, Umanotera, je opozorila tudi na anomalijo,
da zakon o DDV v Sloveniji določa znižano stopnjo DDV tudi za kemične
pesticide, hkrati pa država lastna in EU sredstva namenja za ukrepe za
zmanjševanje rabe pesticidov v okviru Programa razvoja podeželja.
Pobudnika sta poudarila, da si slovenski predstavniki,
vključno z ministrom za kmetijstvo, v zadnjem času intenzivno prizadevajo za
uvedbo mednarodnega dneva čebel. Prav pesticidi so največji sovražniki čebel.
Pobudo predstavili županu Zelene prestolnice
Kot nalašč za Ljubljano, letošnjo zeleno prestolnico Evrope,
je priključitev evropskim mestom brez pesticidov. Pobudniki so pismo naslovili
na župana Zorana Jankovića. Med najbolj znanimi »mesti brez pesticidov« je
Copenhagen, kjer je agrokemija že dolgo izgnana iz parkov in javnih površin. Ob
začetku evropskega Zelenega tedna 30. maja PAN organizira evropski webinar,
kjer bo svoje tovrstne izkušnje delilo mesto Gent.
