Nevarnosti na internetu in pasti na družbenih omrežjih
Mreža evropskih potrošniških centrov opozarja na pasti na družbenih omrežjih, vse več se govori tudi o nevarnostih na internetu. Glede na nedavno študijo Evropske komisije je 56 % evropskih potrošnikov v zadnjih dveh letih doživelo goljufijo. Najpogostejše vrste prevar na družbenih medijih so t. i. “nakupovalne prevare”, pri katerih potrošnike z zvijačo zvabijo v (neželene) naročnine ali nakup proizvodov, ki so lažni ali ne obstajajo.
Glede na zadnjo raziskavo Statističnega urada RS je bil 1 % oseb, starih 16–74 let, ki so v zadnjem letu uporabljale internet za zasebne namene, finančno oškodovan – ali zaradi kraje njihove identitete, ali zaradi prejema prirejenega elektronskega sporočila, ali zaradi preusmeritve na lažno spletno stran.
“Facebook, Youtube, Instagram, Twitter, Tinder, CouchSurfing, Flickr, LinkedIn, Quora, Reddit in ostali družbeni mediji so hitro in učinkovito sredstvo za nagovarjanje potrošnikov s ponudbami, ki se jim je težko upreti. Vendar pa nekatera podjetja to izkoriščajo za zvabljanje potrošnikov v naročniške pasti ali za izvabljanje denarja in podatkov od njih, ogrožajo pa tudi varnost posameznikov (okužbe računalnikov, zloraba podatkov, nadlegovanje ali celo izsiljevanje uporabnikov),” pravijo na mreži in dodajo, da je ta problem postal v preteklem letu že bolj prisoten tudi v Slovenijii.
“Pasti na socialnih omrežij postajajo vse bolj prefinjene, izkoriščajo pa predvsem nepozornost in čustva uporabnikov, ki se odzivajo na mamljive oglaševalske ponudbe, nagradne igre, brezplačne preizkusne ponudbe, prošnje za pomoč, sodelujejo v klepetalnicah, v katerih nevede izdajo zasebne podatke ipd.” še poudarijo.
Težko izsledljive prevare
Rezultati nedavne raziskave Evropske komisije kažejo, da so najbolj izpostavljeni redni uporabniki interneta, predvsem populacija stara med 34 in 54 let ter višje izobraženi posamezniki. Čeravno je raziskava pokazala, da so posamezniki s stabilnimi financami sicer bolj izpostavljeni prevaram kot tisti s finančnimi težavami, pa je na drugi strani delež slednjih s prevaro večkrat izkusilo tudi finančno izgubo, in sicer je pri posameznikih s težjim finančnim stanjem verjetnost za prevaro s finančno izgubo višja za 12 odstotnih točk od posameznikov brez finančnih težav.
Problem ostaja tudi v izsledljivosti in razkrivanju spletnih prevar, saj v povprečju zgolj petina prevaranih odda uradno prijavo goljufije, večina tistih, ki prevare niso prijavili pa meni, da s prijavo ne bi ničesar spremenili.
Sumljivo vsebino zabeležite – saj dokazi sicer izginejo
Mreža EPC spodbuja potrošnike, da naredijo preventivni posnetek zaslona s prikazom sumljive vsebine, preden kliknejo na oglas na družbenih medijih: “Ti namreč pogosto izginejo takoj, ko uporabnik klikne nanje. S to minimalno potezo se lahko poveča pozornost uporabnika, zmanjša se impulzivni vzgib ter nenazadnje tudi shrani dokaz v primeru dejanske spletne pasti.”
Varnostne težave na spletu
Evropski statistični urad Eurostat je v tem mesecu objavil tudi, da je v letu 2019 je približno vsak tretji državljanov EU, starih od 16 do 74 let, prijavil varnostne incidente pri uporabi interneta za zasebne namene. Največ ljudi (25 %) je prijavilo, da so prejeli sporočila z lažnim predstavljanjem (phishing). Drugi najpogostejši prijavljeni varnostni incident (12 % ljudi) pa je bil preusmeritev na lažne spletne strani, ki zahtevajo osebne podatke (pharming).
Z varnostjo pri uporabi interneta v zasebne namene so največ težav zabeležili na Danskem (50 %), v Franciji (46 %) in na Švedskem (45 %), najmanj pa v Litvi (7 %), na Poljskem (9%) in v Latviji (10 %).
V Sloveniji je varnostne težave pri uporabi interneta prijavilo 12 % oseb, zajetih v raziskavo.
Boj proti nevarnim spletnim vsebinam
Boj proti nevarnim spletnim vsebinam, kot so sovražni govor, spodbujanje terorizma, pedofilske vsebine in lažne novice, Evropa začenja s prizadevanji za izobraževanje mladih ter zaščiti njihovih pravic na spletu. Komisija si ob tem prizadeva za čim večjo vključenost civilne družbe in državljanov, prav tako pa za uporabo umetne inteligence pri prestrezanju in odstranitvi pedofilskih vsebin.
Preberite tudi: Varen internet za otroke.
