Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili
Letošnji mednarodni dan gozdov poteka pod geslom, Gozdovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili. Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasila za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov.
Gozdovi so najbolj biotsko raznovrstni ekosistemi na kopnem – v njih prebiva preko 80 % kopenskih vrst živali, rastlin in gliv. V gozdovih po svetu uspeva preko 60.000 drevesnih vrst, preživetje več kot milijarde ljudi je odvisno od gozdov. Gozdovi pokrivajo tretjino svetovne kopenske površine, človeštvu pa nudijo številne življenjsko pomembne – ekonomske, ekološke in socialne – funkcije gozda.
Krčenje gozdov se nadaljuje
Kljub njihovemu izjemnemu pomenu pa se krčenje gozdov na globalni ravni dogaja s skrb vzbujajočo hitrostjo – letno je na svetu povprečno izkrčenih kar 13 milijonov hektarjev gozda. Krčenje gozdov predstavlja od 12 do 20 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam.
Biotska raznovrstnost je na svetovnem nivoju resno ogrožena zaradi krčenja gozdov, degradacije gozdov in podnebnih sprememb. Genetska pestrost populacij drevesnih in živalskih vrst pomaga gozdu pri prilagajanju na podnebne spremembe in druge grožnje, trajnostno gospodarjenje z gozdovi in njihova obnova pa sta ključnega pomena za preživetje ljudi, živali, rastlin, gliv in za blaženje podnebnih sprememb.
Biotska raznovrstnost v slovenskih gozdovih visoka
V Sloveniji je skupaj več kot 70 različnih samoniklih drevesnih vrst, ki tvorijo okoli 200 gozdnih vegetacijskih enot, ki jim pravimo gozdne združbe in so ključna podlaga za načrtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Navzočnost številnih zavarovanih in ogroženih vrst v gozdovih kaže na ohranjenost in pestrost gozdnih rastišč ter izjemen ekološki pomen gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V Sloveniji so poleg vrst, ki so razširjene po celi Evropi, prisotne tudi nekatere živalske vrste, ki so v večini evropskih držav že davno izginile.
Populaciji velikih zveri medveda in volka sta pri nas, kot navaja ZGS, v ugodnem ohranitvenem stanju, izvajamo pa ukrepe in projekte za ohranitev populacije risa. Kočevski in snežniški gozdovi so pomembno zatočišče dveh najbolj ogroženih vrst žoln – triprstega in belohrbtega detla in drugih vrst, katerih življenjski prostor je odvisen od količine mrtvega lesa.
Težave s podlubniki se nadaljujejo
Na območjih, kjer so bili smrekovi podlubniki prenamnoženi že v letu 2019, Zavod za gozdove Slovenije pričakuje večje poškodbe zaradi napadov podlubnikov tudi v letu 2020. To so zlasti gozdnogospodarska območja Bled, Kočevje in Slovenj Gradec, pa tudi Nazarje in Kranj. ZGS v tem času nadaljuje z nadzorom zaradi podlubnikov ogroženih gozdov in lastnikom gozdov izdaja odločbe za potreben sanitarni posek.
Poglejte si video Skrbno z gozdom – Mednarodni dan gozdov
Vir: ZGS
