Pesticidi: nova kmetijska resolucija in zakaj glifosat še ni prepovedan?

18. marca, 2020
Barbara Rudolf, Vesna Bizjak

Zakaj glifosat še vedno ni prepovedan? Kaj prinaša nova kmetijska resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«? Kako za zatiranje plevela skrbijo občine? Res ne gre brez glifosata?

Slovenija ne more generalno prepovedati glifosata. Prepoved glifosata ni v neposredni domeni posamezne države članice, ampak lahko prepoved izvede samo Evropska komisija.

Navedba temelji na Uredbi o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1009/2008). »Slovenija ne more neposredno prepovedati glifosata, kot tudi nobena druga država EU ne. Vse navedbe o prepovedi ostalih držav, so se dejansko izkazale za določene omejitve uporabe in ne za generalno prepoved,« pojasnijo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Tisto, kar pa lahko naredi posamezna država članica, in sicer v okviru Direktive o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (127/2008), pa je Slovenija izvedla v ‘maksimalni možni’ meri. »Glifosat smo v Sloveniji prepovedali na vseh javnih površinah, vključno s cestami in železnicami. Omejili smo tudi dostopnost do glifosata za vse neprofesionalne uporabnike,« še pojasnijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in dodajo, da smo glede na sprejete omejitve in prepovedi v okviru držav EU uveljavili ene najbolj ostrih ukrepov omejevanja in prepovedi.

Preberite tudi:
Glifosat v ZDA rakotvoren, v Sloveniji le dražilen
– Speča ekološka bomba
– Kaj je glifosat?

Raba fitofarmacevtstkih sredstev v novi resoluciji

Resolucija med drugim navaja: “Varstvo okolja in narave mora postati prednost in ne ovira gospodarjenja.” Kaj to pomeni, smo vprašali Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

“Raba fitofarmacevtskih sredstev je opredeljena na način, pri katerem je potrebno zagotoviti visoko raven varstva zdravja ljudi in živali in varovanja okolja. Ta princip se izkazuje pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev tako, da sredstva, pri katerih ocena tveganja pokaže nesprejemljivo tveganje, ne morejo biti dovoljena.
Torej ekonomski interes uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev ne sme biti in tudi ne more biti nad javnim interesom pri zaščiti zdravja ljudi, okolja in živali,” odgovarjajo in dodajo, da so kot regulatorni organ velikokrat tarča kritik s strani uporabnikov in proizvajalcev, zaradi doslednega izvajanja zakonodaje.

S sprejemom Uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (1107/2009) in Direktive o trajnostni rabi pesticidov (128/2009) so se, tako MKGP, standardi dajanja na trg in uporabe fitofarmacevtskih sredstev zelo povečali. “Tako je v zadnjih letih zelo veliko aktivnih snovi bilo izključenih z uporabe v EU, to se predvsem nanaša na snovi, ki lahko povzročajo nesprejemljiva tveganja za zdravje ljudi in okolje. Hkrati pa so uporabniki fitofarmacevtskih sredstev dolžni opravit izobraževanje o pravilni rabi FFS, ki je tudi pogoj, da lahko dostopajo do FFS. Uporaba testiranih naprav za nanašanje je dodatni pogoj in uvedba obvezne integrirane rabe pesticidov za vse uporabnika je tudi novost, ki je doprinesla k izboljšanju stanja na tem področju,” se še povedali.

Lani v veleprodaji prodali prek 1.166 ton aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev.

Posredovali so nam tudi podatke o količini pesticidov, ki je bila dana na trg. Ta se od leta 1997 pa do predlani (za lansko leto podatkov še ni) giblje med 1.000 in 1.700 tonami aktivnih snovi na leto. Lani je bila ta številka 1.166.123 kilogramov. “Ta količina je bistveno večja od dejanske uporabe. Podatke o dejanski uporabi pa zbira Statistični urad RS. Nadalje je potrebno povedati, da zelo velik vpliv na količino dano na trg igrajo vremenske razmere v posameznem letu. V letu, ko so vremenske razmere ugodne za razvoj škodljivcev (veliko dežja in vlage), je poraba večja, v primeru zelo suhega vremena, je pa poraba manjša (2013- suša),” so še dodali na MKGP.

Skoraj polovico vse porabe predstavljata žveplo in baker, ki sta osnovi snovi v ekološkem kmetijstvu. Pri ostalih skupinah pesticidov pa je potrebno spremljati trende, iz katerih se jasno vidi, da določne skupine izginjajo ali pa se njihova uporaba manjša.

Dobre prakse: fizično in mehansko zatiranje plevelov v slovenskih občinah

Sedmim večjim slovenskim občinam smo poslali vprašanje, ali za zatiranje plevelov uporabljajo glifosat? Odzvali so se v petih občinah in nam poslali naslednje odgovore.

V Mestni občini Ptuj na javnih zelenih površinah plevel zatirajo s kosilnicami na nitko, ob robnikih pločnikov pa mehansko s kovinsko krtačo ter ročno med granitnimi kockami. Za zatiranje plevela na javnih površinah ne uporabljajo nobenih rakotvornih fitofarmacevtskih sredstev.

Iz Mestne občine Nova Gorica so sporočili, da podjetje Želva d. o. o., ki opravlja koncesijsko dejavnost urejanja okolice v naseljih Solkan, Kromberk, Rožna Dolina in Pristava, nikoli ne uporablja herbicidov za zatiranje plevelov. Prav tako družba Komunala d. d., ki opravlja koncesijsko dejavnost v mestu Nova Gorica, ne uporablja nobenega herbicida. Plevel ročno odstranjujejo s strganjem in košnjo.

V Mestni občini Kranj podjetje Flora sport na pohodnih površinah plevel odstranjuje z vročo peno in ročno. »Stroj na vročo peno deluje na osnovi vodne pare in aktivnih sestavin iz rastlinskih olj (kokosovega in palminega olja ter olja oljne ogrščice) ter glukoze (iz krompirja, koruze, pšenice), ki so biološko razgradljive,« pojasnijo na občini. Na gredicah pa uporabljajo zastirko in ročno odstranjevanje plevela. Tudi Komunala Kranj plevele na javnih površinah odstranjuje izključno fizično oziroma mehansko, kemičnih preparatov ne uporabljajo.

Prav tako na vseh javnih površinah v lasti Mestne občine Maribor že več kot dve leti ne uporabljajo kemičnih pripravkov na osnovi glifosata ali katere koli druge aktivne snovi kot herbicidni pripravek za zatiranje plevela. Plevel odstranjujejo mehansko ročno in z ustrezno mehanizacijo.

Mestna občina Ljubljana plevel zatira in odstranjuje s strojem za zatiranje plevela, ki deluje na osnovi vodne pare in aktivne sestavine, imenovane Foamstream. Ta je sestavljena iz rastlinskih olj (kokos, palma, ogrščica) in glukoze (krompir, koruza, pšenica) in je biološko razgradljiva. Več o delovanju stroja lahko preberete na njihovi spletni strani . Začetna investicija je, kot povedo, znašala okoli 46.000 evrov, za letošnje leto ocenjujejo stroške odstranjevanja plevela na cestnih in zelenih površinah v višini 150.000 evrov.

 


Preberite tudi: Raznašalci mleka se vračajo? Včasih smo po mleko hodili s steklenico, zakaj danes ne?

Spremljajte vsako sredo Pod lupo v marcu: Okoljska ozaveščenost. Sledi nadaljevanje o tem, kdo še uporablja glifosat, kje in koliko – ter koliko za to zapravijo/zapravimo.

 

(Visited 93 times, 1 visits today)