7 vrst „plevelov“, ki so užitni

7. julija, 2019

Na vrtu nas velikokrat razjezi plevel, ki zaseda vrtičke in rastlinam, ki smo jih posadili, odvzema hrano, vodo ter prostor, ob obrobju terase pa rastejo rastline, ki uničujejo urejen izgled okolice. Preden se lotite njegovega zatiranja si oglejte kaj v resnici raste. Če se je na vašem vrtičku pojavil eden od teh plevelov je rešitev lahko veliko preprostejša, kot se sprva zdi. Uporabimo ga kar v kuhinji!

Navadni repinec

Repinec najdemo po vsej Sloveniji, vsi pa ga najbolj poznamo po tem, ko se nam ob jesenskem sprehajanju po gozdu na oblačila primejo njegovi „semenski ježki“. Pogost je na nabrežju potokov in rek, ob gozdnih poteh, na vlažnih zapuščenih travnikih, posekah in gozdnih jasah. Steblo navadnega repinca je hrustljavo in zelo vsestransko. Stebelca lahko preprosto pomakamo v humus ali pa jih sesekljamo in dodamo solati. Spomladi lahko uporabimo tudi njegove liste in korenino.

Navadna zvezdica

Navadna zvezdica ali kurja črevca je pogost plevel skozi vse leto po Evropi in Severni Ameriki. Ime kurja črevca se je uveljavilo zaradi dolgih plazečih in med seboj prepletenih stebel, ki pri puljenju spominjajo na čreva perutnine. Rastlina se je sposobna izjemno hitro ter na gosto razširiti po vlažnih delih vrtov in njiv, kjer je zemlja revna z dušikom. Ima nežne bele posamične cvetove in drobne srčasto oblikovane listke. Ponekod po Evropi so jo zelo cenili kot zdravilno zelišče, ki vsebuje veliko vitamina C, beta karotena, magnezija, kalcija ter drugih vitaminov in mineralov. Drobni cvetovi in lističi se za prehrano lahko nabirajo celo poletje.

Regrat

Regrat je zelo razširjena zdravilna zelnata trajnica, ki jo poznamo prav vsi. Najbolj okusen je v solati, uporaben pa tudi za juhe, omake in druge jedi. Tako dober, da bi mu kar težko rekli plevel. Raste po travnikih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble. Uporabna je celotna rastlina. V vseh delih rastline je lepljiv užiten mlečni sok z zdravilnimi učinki, največ ga najdemo v korenini. Svež regrat se uporablja kot solata, ki krepi organizem, olajšuje presnovo ter pomaga pri čiščenju krvi. Iz cvetov lahko naredimo „med“, poznan pa je tudi regratov sirup.

Česnovka

Česnovka je razširjena po vsej Sloveniji. Najraje uspeva na tleh bogatih z dušikom, izogiba pa se velikih nadmorskih višin. Tej vrsti je dal ime značilen vonj po česnu, ki ga najlažje zaznamo, če njen list zmečkamo med prsti. Navadna česnovka deluje rahlo diuretično, protivnetno, vsebuje veliko vitamina C in antioksidantov. Uravnava holesterol in čisti in redči kri. Uživamo svežo, lahko pa jo zamrznemo.

Japonski dresnik

Japonski dresnik je invazivna tujerodna vrsta. Trajnica, ki zraste dva do tri metre visoko izvira iz Japonske in sodi med 100 najbolj invazivnih rastlin na svetu. Danes japonski dresnik srečamo po vsej Sloveniji, najbolj pogosto ob rekah in potokih. V kuhinji lahko uporabljamo mlade poganjke, ki spominjajo na šparglje, vendar je njihov okus bolj podoben mešanici rabarbare in kislice. Uporabljate lahko kuhanega ali surovega.

Navadni pelin

Navadni pelin je zdravilna rastlina, ki je zelo razširjena tudi po Sloveniji. Je dokaj pogosta rastlina, ki jo najdemo ob živih mejah, ob poteh, na obrežjih in med grmovjem. Trajnica, ki zraste od 100 do 250 cm visoko in ima močno razvejano steblo, ki je pogosto rdeče obarvano. Uporabljamo ga lahko kot začimbo. Odlično se poda k ribam in ribjim jedem, pa tudi mastnim, saj pomaga pospešiti prebavo in raztapljati maščobo. V ljudskem zdravilstvu so ga uporabljali za pomoč delovanju ledvic in obtočil, pri prebavnih motnjah, menstrualnih težavah, pri driski, črevesnih krčih, bruhanju, zlatenici, pa tudi pri zdravljenju melanholije, depresije in srčnem popuščanju.

Navadna barbica

Rastlina, ki raste kot plevel, uspeva na vlažnih tleh. Pri nas jo najdemo ob potokih, ribnikih in po vlažnih travnikih. Uporabljamo njene mlade liste iz kateri pripravljamo solate in prikuhe. So rahlo grenki, zato jih moramo dvakrat prekuhati, pri tem pa zamenjati tudi vodo. Uporabljamo lahko tudi mlado zel, ki jo nabiramo od maja do avgusta, kot dodatek k solatam. Navadna barbica vsebuje veliko vitamina C, provitamin A, maščobno olje in železo.

(Visited 1.674 times, 1 visits today)