Predstavitev biodiverzitete naših voda
Celinske vode po celem svetu obsegajo manj kot 1 odstotek zemeljske površine ali slaba 2 odstotka kopnega, a jih naseljuje kar 2,4 odstotka vseh znanih vrst, med njimi več kot 10 odstotkov vseh živalskih vrst in več kot 35 odstotkov vseh vretenčarjev.
Biodiverziteto celinskih voda v Sloveniji tako predstavljajo številni organizmi od bakterij do vidre. Bogato so zastopane predvsem nevretenčarske skupine, več kot 200 vrst mladoletnic, 112 vrst mehkužcev, okoli 100 vrst vrbnic in 190 vrst hroščev. Ti organizmi preživijo vsaj del svojega življenja pod vodno gladino.
Med vretenčarji sta na vodo najbolj vezani dve skupini: ribe in dvoživke, medtem ko nekaterim plazilcem, pticam in sesalcem voda predstavlja predvsem okolje, kjer si iščejo hrano. Tu so še številne rastlinske vrste, ki rastejo v in ob vodi, od enoceličnih alg do dreves. Na primer, do leta 2009 je bilo v Sloveniji zabeleženih več kot 2200 vrst alg. Samo v mrtvici Mali Bakovci (mrtvica reke Mure) so v letih 2005-2006 našli kar 107 različnih alg, med njimi 12 novih za Slovenijo! Najpogostejše so bile kremenaste alge, ki niso vidne s prostim očesom.
Celinske vode pa nimajo samo velike pestrosti vrst, ampak tudi ekosistemov. Poznamo namreč tekoče in stoječe vode, močvirja, barja, podzemne vode … Različne površine ustvarijo različna vodna telesa z različnimi lastnostmi. V večjih stoječih vodah je omogočen razvoj značilne jezerske flore in favne, na primer planktona. Posebno mesto med ekosistemi celinskih voda imajo presihajoča jezera, ki od prisotnih organizmov zahtevajo sposobnost prilagajanje ritmu presihanja. Vodotoki s svojo dinamiko ustvarjajo in ohranjajo številne habitatne tipe, ki lahko ob spreminjanju ali opuščanju te dinamike izginejo (prodišča, mrtvi rokavi, poplavni nižinski gozdovi …). Povezujejo populacije in prispevajo k širjenju vrst. Poznamo še različne habitatne tipe, kjer voda le občasno prekriva tla: močvirja, močvirni gozdovi, rečne poplavne ravnice, mokrotni travniki in barja. Človek pa s svojimi dejavnostmi ustvarja umetna vodna telesa, ki so lahko pomembna drugotna življenjska okolja (akumulacijska jezera, ribniki, kanali …). Različna okolja torej naseljujejo različni organizmi.
Predstavitev biodiverzitete naših voda se po dobrih odzivih v Mariboru nadaljuje na Gorenjskem. Razstavne panoje, na katerih lahko spoznate življenje naših voda, od alge do vidre, si lahko ogledate od 16. do 30. maja 2014 v Qlandiji Kranj.
Več na: http://aquaviva.si/
