Kamnik – od hribov do term
Med osrednjeslovenske občine sodi tudi
Kamnik, ki leži na Bistriški ravni, in je sestavni del Ljubljanske
kotline. Mesto se nahaja na prehodu med Gorenjsko in Štajersko.
Dolina Kamniške Bistrice s svojimi naravnimi danostmi privablja
sprehajalce, planince, kolesarje, lovce in ribiče. »Med ljubitelji
planin je najbolj priljubljena Velika Planina s še živečim
pastirskim naseljem in pastirskim izročilom. Tu se v poletnih
mesecih srečate s pastirji, okusite pastirsko malico in se seznanite
s sirom ljubezni – trničem,« nam pove Mojca Petek iz Zavoda za
turizem in šport v občini Kamnik.
Na prostrani planoti Velike planine se
razprostira eno najbolj ohranjenih in še živečih pastirskih
naselij v Sloveniji, ki je prepoznavno po tipični arhitekturi.
»Strehe koč so krite z značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo
zelo nizko. V kamniškem koncu pastirsko kočo poimenujejo pastirska
bajta ali pastirski stan, smrekovi skodli pa pravijo ‘šinkel’,« še
doda Mojca Petek. Na Veliko planino se lahko odpeljemo z nihalko ali
pa se tja podamo peš mimo cerkve svetega Primoža in Felicijana, ki
med drugim slovi po čudovitih renesančnih freskah.
Velika planina, poleg pisane flore in
favne, ponuja na ogled tudi številne kraške pojave. Tam lahko
‘srečate’ vrtače, drobne kraške oblike, brezna in jame. Ena
najbolj poznanih je jama v Kofcah, ki je globoka več kot 100 metrov.
