Savinjska regija – po poteh trajnostnega razvoja
Savinjska
regija, nekdanja dežela Celjskih grofov, je naravnogeogafsko izredno
raznolika in pestra. V regijo spada 31 občin, zaradi naravnih
pogojev, ki tam vladajo, pa se tu vedno bolj usmerjajo v trajnostni
razvoj. Kot
povedo v številnih razvojnih agencijah, se zavedajo
pomembnosti pozitivnega odnosa do okolja in varovanja naravnih virov.
Savinjska
regija je ena izmed dvanajstih statističnih regij v Sloveniji, po
velikosti se z več kot 250.000 prebivalci umešča na tretje mesto.
»Savinjska
regija velja za deželo neokrnjene narave, bogate ponudbe
doživljajskih storitev s kulturno-turističnim in
športno-rekreativnim pridihom, kulinaričnih doživetij in prijaznih
ljudi,« povedo na Razvojni agenciji Savinjske regije, d. o. o.
Poseben
dosežek regije je tudi s širokim konsenzom sprejeta Deklaracija
trajnostnega razvoja Savinjske regije, ki jo je do konca leta 2013
podpisalo 100 najpomembnejših nosilcev razvoja iz gospodarstva,
nevladnega sektorja in vse lokalne skupnosti. Podpisniki Deklaracije
se zavezujejo, da bodo družbeno odgovorno skrbeli za splošno
blaginjo v regiji –
načela trajnostnega razvoja bodo vpeljevali tudi pri načrtovanju in
izvajanju investicij v regiji. Kot dodajo na Razvojni agenciji
Savinjske regije, v regiji že
spodbujajo razvoj nizkoogljičnega gospodarstva, ki gospodarno in
trajnostno izkorišča vire, trajnostno samooskrbo z lokalno
pridelano hrano, povezovanje lokalnih pridelovalcev in predelovalcev
ter skupne nastope na trgu. Spodbujajo tudi vzpostavitev podpornega
okolja za razvoj turizma (prometne povezave, kolesarske
poti, urejena mesta in vasi) ter energetsko obnova stavb javnega
sektorja v regiji.
Za
celovit družbeno gospodarski trajnosti razvoj v regiji vidijo
možnosti in prihodnost v prednostnem
obravnavanju štirih gospodarskih področij, ki izhajajo iz tradicije
in prednosti regije: predelava materialov (kovine, les, umetne mase
in steklo), prehranska samooskrba, trajnostni turizem in energetika.
Strategija regije je določena v novi finančni perspektivi
2014-2020.
K.Ž.
Celoten članek je objavljen v februarski številki revije Eko dežela.
Foto: Logarska dolina, arhiv RASR
