Slovenske občine: usmeritev v trajnostni razvoj

5. oktobra, 2015

Usmerjenost v
trajnostni razvoj naj bi postala prioriteta na vseh področjih
lokalne samouprave. Z ukrepi trajnostnega razvoja bodo občine
dosegle konkurenčno prednost in dvignile kakovost življenja
občanov, hkrati pa povečale prihranke in imele več možnosti za
črpanje evropskih sredstev.

Trajnostni razvoj obsega
različna področja: energetsko sanacija stavb in spodbujanje
energetske učinkovitosti, razvoj trajnostnega turizma, ki podpira
lokalne ponudnike, trajnostno mobilnost, podporo ekološkemu
kmetijstvu in lokalni samooskrbi, zmanjšanje količine oz.
proizvajanja odpadkov … Pri usmeritvi h kakovosti bivanja občanov
ne gre zanemariti tudi zagotovitve oskrbe s čisto pitno vodo, torej
sanacij vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ter novih čistilnih
naprav odpadnih voda.

Pri trajnostnem razvoju pa ne gre le za
zmanjševanje negativnih vplivov na okolje, temveč je treba vanj
vključiti tudi ljudi in lokalno gospodarstvo. Načrtovanje
trajnostnega razvoja v občinah vključuje preučevanje obstoječega
stanja in upoštevanje tradicije, obstoječih resursov, možnosti in
statističnih gibanj, hkrati pa tudi sodelovanje z občani, s
strokovnjaki s področja gospodarstva, šolstva, izobraževalnih
ustanov, športa, zdravstva, sociale, razvojnih institucij, občinske
uprave in krajevnih skupnosti ter predstavnikov mladih in
upokojencev.

Kaj pa finančna plat?

Ob upoštevanju
gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika trajnostne usmeritve
pa morajo občine za uresničitev vizije vključiti tudi finančno
plat. »Ob
izčrpani in zadolženi državni blagajni bodo v Sloveniji v
naslednjih letih sredstva iz evropskih skladov tako rekoč edina
razpoložljiva razvojna sredstva. Zato morajo regije in občine svoje
razvojne usmeritve naravnati po dokumentih, ki bodo podlaga za porabo
sredstev nove finančne perspektive EU, in katerih interes je za
zmanjšanje perečega problema nezaposlenosti v največji možni meri
izkoristiti lokalne potenciale,«
povedo na Umanoteri,
slovenski fundaciji za trajnostni razvoj.

Koliko je v pomoč država?

V Sloveniji smo lokalno samoupravo
uvedli, da bi vsem prebivalcem države omogočili bolj kakovostno
življenje na kraju bivanja. Občine bi naj zagotovile čim bolj
kakovostno uresničevanje potreb prebivalstva preko ustreznih javnih
služb. Kot povedo na Skupnosti občin Slovenije (SOS), je država
lahko občinam v pomoč predvsem tako, da dosledno izpolnjuje svoje
zakonodajne obveznosti do občin, izplačuje sredstva, ki jim
zakonsko izračunano pripadajo, ne nalaga odvečnega birokratskega
balasta, in da pospeši različne državne postopke, tudi tiste, ki
omogočajo črpanje sredstev iz Evrope.

»Področje
lokalne samouprave je v preteklih nekaj letih postalo tako
rekoč odložišče zakonodajnih nalog, ki jih država več ni želela
ali ni mogla zagotoviti. Hkrati pa so se sredstva, ki bi jih občine
v ta namen morale prejeti s strani države, tako drastično znižala,
da za strateški razvoj in kreativno uresničevanje pričakovanj
občank in občanov ne ostane več mnogo možnosti. Žal v večini
primerov zaradi takšnega stanja trpi prav razvojna komponenta
lokalne samouprave,« še
dodajo na SOS.

Na Umanoteri so
prepričani, da država lahko daje občinam zelo pomemben signal in
podporo, ki jo zagotovo potrebujejo. Vendar pa nekatere občine
dokazujejo, da lahko neodvisno od tega sledijo ciljem trajnostnega
razvoja, saj imajo lahko veliko vpliva na lokalno gospodarstvo in
delovna mesta. »Prav
tako je dobro sprejeti razvojno strategijo občine, saj gre v bistvu
za ‘državo v malem’, in tako tudi občina vse ukrepe veže na svojo
razvojno strategijo. V tujini so te stvari nekje že precej razvite
in na ravni občin že obstajajo združenja, ki opredeljujejo
trajnostni razvoj občine in imajo zadeve že dobro domišljene.
Včasih ni treba na novo izumljati modelov, ampak tisto, kar je
smiselno, prenesti v naše okolje, obenem pa upoštevati lokalne
posebnosti,«
dodajo na Umanoteri.

Na temeljih lokalnih virov

Občine, ki so že
prepoznale, da je trajnostni razvoj prava razvojna vizija, ki bo
temeljila na njihovih razvojnih potencialih in priložnostih, ne
čakajo države, ampak
se razvoja lotevajo same. Za primer na Umanoteri navajajo občine
Škofja Loka, Idrija in Šentrupert. »So
tudi še druge, ampak te občine so se trajnostnega razvoja lotile
celovito, zato je prav, da jih na tej poti podpre tudi država. Pri
teh občinah gre
za različne ukrepe na področjih energetske učinkovitosti,
obnovljivih virov energije, trajnostnega turizma in podobno. Dobro
je, da občine izhajajo iz svojih lokalnih posebnosti, ne le
naravnih, ampak tudi iz kulturne in naravne dediščine, znanja,
tradicionalnih veščin prebivalcev. To je lahko dobra osnova za
ustvarjanje dodane vrednosti v zelenem gospodarstvu. Ni treba, da na
veliko zidamo in na novo gradimo, ampak lahko v roke vzamemo tisto,
kar že imamo in na ta način dajemo tradicionalnim znanjem,
ki uporabijo lokalne vire, dodano vrednost z inovativnim
oblikovanjem. Omenjene občine to prepoznavajo in izhajajo iz
tistega, kar že imajo,«
pojasnijo na Umanoteri in dodajo: »Če
pogledamo energetsko sanacijo stavb, ne gre samo za to, da bodo
stavbe bolj energetsko učinkovite, ampak da sami razvijemo tudi
materiale in znanje. Kaj imamo na voljo? Les je zagotovo naravna
dobrina, ki omogoča širok razpon dejavnosti v zelenem
gospodarstvu.«

 

„Dobro
je, da občine izhajajo iz svojih lokalnih posebnosti, iz kulturne in
naravne dediščine, znanja, tradicionalnih veščin prebivalcev.“

S
trajnostnimi ukrepi do lokalne samooskrbe

Samooskrba
z energijo je zagotovo eden od programov trajnostnega razvoja.
Obuditi moramo gozdno-lesno verigo, zagotoviti energetsko varnost s
prehodom na obnovljive vire energije. Samooskrba ni pomembna le
zaradi ohranjanja delovnih mest ali bolj zdravega življenja, ampak
tudi zato, ker zagotavlja suverenost celotne države. Naravne danosti
imamo. »Občine
lahko pri tem odigrajo zelo pomembno vlogo, to bo vplivalo na celotno
državo, v prvi vrsti pa k dvigu kakovosti življenja v njihovem
lokalnem okolju,«
zaključijo na Umanoteri.

Zelena
delovna mesta

V projektu, ki ga izvaja Umanotera,
iščejo specifične naravne, človeške in druge vire posamezne
regije – kakšni so potenciali za zelena delovna mesta, kdo bi
moral kaj narediti in kakšne so ovire. Del projekta bodo tudi
priporočila za vse deležnike, kaj morajo narediti, da bomo čim
bolj spodbudili nastajanje zelenih delovnih mest. Največ potenciala
vidijo v ekološkem kmetijstvu, gozdno-lesni verigi, ravnanju z
odpadki, učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter
trajnostnem turizmu, v vse pa lahko vpletemo tudi socialno
podjetništvo. Veliko občin se sooča s težavami, kot so naraščanje
brezposelnosti in nizka stopnja samooskrbe s hrano in viri energije,
podnebne spremembe ter zmanjševanje biotske raznovrstnosti,
priložnosti zelenega gospodarska pa odgovarjajo na te izzive.
»Izzivi so večplastni in
poiskati je treba sinergijske rešitve za vse izzive hkrati –
okoljske, socialne in gospodarske. Zelena delovna mesta pa so tudi na
ravni Evropske unije prepoznana kot ključni odgovor na reševanje
teh izzivov,« sklenejo na
Umanoteri.

 

Pomembno je sodelovanje med župani,
občinsko upravo in – občani

Slovenija je zelo raznolika država,
raznolikost pa se seveda odraža tudi v občinah in njihovih
prebivalcih. Kar bi bila dobra rešitev za neko občino, še ne
pomeni nujno, da je ustrezna tudi v drugem okolju. Vprašanje pa je
tudi, ali si neke določene rešitve občani želijo. Pomembno je, da
župan, občinski svet in občinska uprava dobro sodelujejo med
seboj, in da tudi prisluhnejo željam svojih prebivalcev ter jih
poskušajo uresničiti. Po mnenju SOS lahko le tako nastane
strategija razvoja, ki bo vključevala vse vidike lokalne skupnosti.

Pogosto je župan tisti, ki vleče
lokomotivo razvoja, vendar pa morajo ljudje začutiti, da je to prava
pot, in da so določene spremembe ali ukrepi v dobro celotne lokalne
skupnosti. Tudi na Umanoteri poudarjajo, da brez partnerskega
sodelovanja z nevladnimi organizacijami in podjetji v lokalnem
okolju, izobraževalnimi ustanovami ter mediji in ljudmi, ne gre:
»Vsi
so pomembni, da se razvoj tudi uresničuje. Ne gre le za to, da
zapišeš razvojno strategijo, ampak jo je treba izvajati v celotni
verigi.«

V.B.

 

Foto: PST, Turizem
Ljubljana, foto: B. Jakše & S. Jerkič

(Visited 78 times, 1 visits today)