Prehrana med nosečnostjo in po porodu

<![CDATA[Obdobje pred in po porodu je za žensko prav poseben čas, ki prinaša številne spremembe. Med drugim tudi v prehrani, če ta do zdaj ni bila ravno vzorna. V času nosečnosti mora ženska poskrbeti ne le zase, temveč tudi za plod, ki ga nosi. Na splošno naj se ‘pravilna’ prehrana nosečnic bistveno ne bi razlikovala od ‘pravilne’ prehrane zdravih ljudi. Bolj kot na količinsko povečan vnos hrane oz. energije, nosečnicam v novejšem času strokovnjaki priporočajo hrano oz. živila boljše kakovosti. Časi, ko so nosečnicam svetovali, naj je za dva, so mimo.
V prehrani nosečnic je najpomembnejša kakovost hrane, ki se odraža tako v prehranskem smislu kot tudi v sami mikrobiološki in kemijski kakovosti. V modernem času vnašamo s konvencionalno pridelano hrano številne kemijske snovi, ki povečujejo tveganje za zdravje ljudi. Številne nevarne substance pa lahko vnesemo v telo tudi s kozmetiko, čistili, dišavami, oblačili, hlapnimi snovmi v stanovanjski opremi, izpušnimi plini … Omenjenim snovem so najbolj izpostavljeni še nerojeni otroci, dojenčki in otroci. Hrana pa mora biti seveda čista tudi mikrobiološko – glede okuženosti z bakterijami, plesnimi oz. njihovimi toksini, virusi in paraziti. Za nosečnice sta še posebej nevarna parazit toksoplazma in bakterija listerija, ki se lahko nahajata v presnih živilih – predvsem mesu, ribah, mleku, jajcih in z zemljo onesnaženi zelenjavi.
Za nosečnice sta še posebej nevarna parazit toksoplazma in bakterija listerija, ki se lahko nahajata v presnih živilih – predvsem mesu, ribah, mleku, jajcih in z zemljo onesnaženi zelenjavi.
V času nosečnosti in dojenja pa morajo biti matere previdne oz. se izogibati tudi številnim snovem, ki so sicer dovoljene v običajnem življenju. Na tem seznamu se poleg alkohola nahaja tudi kofein, energijske pijače in seveda nikotin. Študije kažejo, da že 1 do 2 zaužiti skodelici kave med nosečnostjo privedeta do zmanjšanja teže novorojenca. Kofein namreč vpliva na srčni obtok plodu, slabšo prekrvavitev in povzroči zmanjšanje preskrbe plodu s hranili.
Med nosečnostjo se bolj kot potrebe po energiji povečajo potrebe po vitaminih ter makro in mikro mineralih. Te snovi si najlažje zagotovimo predvsem iz nepredelanih živil, sadja, zelenjave, oreškov in semenih ter polnovrednih žit. Najbolj hranilno revna – bogata s t. i. ‘praznimi kalorijami’, hkrati pa polna nepotrebnih, tudi škodljivih dodatkov, so običajno predelana živila: sladkarije in sladke pijače, gotove omake in prelivi, ocvrta živila in še kaj.
Pravilni izbor živil
S pravilnim izborom živil se nosečnice in doječe matere lahko izognejo različnim prehranskim dopolnilom, med katerimi nimajo vsa idealnega učinka na telo. Seveda pa nosečnicam, kot tudi nasploh, priporočam, da uporabljajo prehranske dodatke (raje naravne), če optimalnega stanja hranil ni možno doseči zgolj s prehrano. Številne raziskave so pokazale, da je, še posebej med nosečnostjo tako za mater kot za zarodek oz. plod, najbolj blagodejna sredozemska prehrana, ki vključuje mnogo sadja in zelenjave, zdravih maščob (oljčno olje), rib in polnovrednih žit.
Omenjena dieta tako zmanjšuje tveganje za nastanek spine bifide pri zarodku. Raziskava, narejena na Danskem, je pokazala, da uživanje osvežilnih pijač z umetnimi sladili povzroča prezgodnji porod. Raziskava v Angliji je odkrila, da lahko hrana v času nosečnosti oblikuje zdravje novorojenca in celo vpliva na staranje telesnih celic. Številne raziskave so tudi pokazale, da postane najljubša materina hrana, pogosto tudi najljubša prehrana njihovih otrok.
Pomembno je tudi vedeti, da pred in med nosečnostjo, ni priporočljivo izvajati različnih eksperimentov v smislu drastične spremembe prehrane, očiščevalnih diet in postov, saj lahko povzročijo sprostitev škodljivih snovi iz telesnih zalog v krvni obtok, kar bi občutil tudi zarodek oz. plod v maternici. Vsekakor pa ne bo nikomur škodoval namig za ”nosečniški čajček” iz zeliščne mešanice kopriv, melise, malinovih listov, šentjanževke, rmana, plahtice in njivske preslice.
Preberite tudi: Pomembna hranila za razvoj ploda
Matjaž Kološa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije]]>