Presno prehranjevanje – ZA in PROTI

14. aprila, 2016

Prehranjevanje s presno prehrano
vključuje uživanje nekuhanih živil, kot so sadje, zelenjava,
nakaljena žita in stročnice, oreščki, semena in morske trave.

Nekatere oblike presne prehrane sicer vključujejo tudi uživanje
presnih živil živalskega izvora, kot so jajca, mleko, mlečni
izdelki, meso in mesni izdelki, vendar so te bolj izjema kot običaj.
Pomembno je, da živil med pripravo toplotno ne obdelamo – torej ne
segrejemo na temperaturo, višjo od približno 47 °C. Nad to
temperaturo se namreč začnejo uničevati encimi in vitamini, semena
izgubijo kaljivost, živilo izgubi živost.

Presnojedstvo je postalo v Sloveniji
priljubljeno predvsem po izidu knjige ‘Proč s kuhinjskim loncem’,
Helmuta Wandmakerja. Nekje pred 25. leti je nastalo slovensko društvo
presnojedcev, člane pa so navduševali številni posamezniki, ki so
živeli asketsko in jedli le surova – presna živila. V zadnjem
času pa so slovenske medije in tudi številna gospodinjstva
prevetrile knjige Victorie Boutenko, kot je denimo ‘Zeleno za
življenje’.

V korist presni prehrani

Zagovorniki presne, žive (pre)hrane
menijo, da je presna hrana prehransko bolj popolna, saj se ohranijo
vse prehranske sestavine, še posebej vitamini, rudnine, encimi in
druge bioaktivne snovi. Encimi, prisotni v surovi hrani naj bi
omogočali lažjo prebavo hrane in telesu tako prihranili energijo,
potrebno za prebavo hrane. Telo namreč kar velik del energije, ki ga
dobi iz hrane, porabi za samo prebavo. Delež energije, porabljene za
prebavo je še posebej velik, če je obrok preobilen in sestavljen iz
preveč različnih živil, ki druga drugi otežujejo in podaljšujejo
prebavo. Grajske gostije in prenajedanja torej niso ravno prava stvar
za naš organizem. To kmalu spoznamo z leti, ko naše telo nima več
tako močnega prebavnega ognja – encimov, ki razgrajujejo hranilne
snovi v živilih. Presna prehrana tako običajno zaradi lažje
prebave manj obremenjuje telo, kar se kaže v več energije in manjši
potrebi po spanju.

Zagovorniki presne prehrane se
naslanjajo tudi na raziskave, ki so pokazale, da imunski sistem
človeka na kuhano hrano reagira kot na tujek – bakterijo ali drugi
škodljiv element.

Termična obdelava povzroča tudi
denaturacijo – zakrknjenje beljakovin, ki postanejo težje
prebavljive in manj razpoložljive človekovemu telesu. Še posebej
pa je nevarna toplotna obdelava, zlasti mesa, praženje in peka, pri
čemer nastajajo škodljive snovi. Najbolj škodljivi so med pečenjem
nastali črni – zažgani deli predvsem živil živalskega izvora.

S presno prehrano se običajno izboljša
tudi prebava. V presnih živilih je namreč običajno ogromno
vlaknin, ki bodo spodbudile leno oz. oslabljeno črevesje. Sicer
lahko črevesje ob prehodu na spremenjeno prehrano pokaže reakcijo v
obliki burnega delovanja, vendar se stanje kmalu umiri in prebavni
trakt začne delovati, kot si je to zamislila narava.

Presna prehrana prispeva k izgubi
kilogramov, s pomočjo številnih naravnih bioaktivnih snovi pa
pomaga pri čiščenju, razstrupljanju in obnavljanju našega
organizma. Presna prehrana telo oskrbuje z veliko količino
kakovostne tekočine, ki večinsko sestavlja sadje in zelenjavo, kot
najpomembnejši skupini živil presne prehrane. Hkrati pa presna
prehrana, razen nekaterih izjem kot npr. presni kakav oz. čokolada,
ne povzroča dehidracije. Kljub temu pa potrebuje telo tudi ob
presnem prehranjevanju kakovostno čisto vodo, v količini, odvisni
od letnega časa, načina življenja – fizične aktivnosti,
prehrane in še česa.

Proti presnemu prehranjevanju

Po navedbah številnih strokovnjakov,
ki sicer pravijo, da je lahko prehranjevanje s presno prehrano
zdravo, pa se lahko dolgoročno pojavijo težave zaradi
podhranjenosti z nekaterimi hranili, ohlajenostjo telesa, na
psihičnem stanju pa se kaže kot neprizemljenost. Kot sem že
večkrat omenil, je prehrana posameznika individualna zadeva in je
odvisna od tipa oz. dednih predispozicij, krvne skupine,
zdravstvenega stanja, starosti, letnega časa in ne navsezadnje tudi
psihičnega stanja.

Pomanjkljivosti presnega
prehranjevanja:

  • zaradi slabo oz. nepopolno
    izbranih živil lahko pride do pomanjkanja nekaterih hranilnih
    snovi, kot so esencialne maščobne kisline in aminokisline,
    nekaterih vitaminov (npr. vitamini B skupine, predvsem B12, D
    vitamin) in mineralov (npr. kalcij, železo in drugi);

  • uživanje živil, ki so v surovem
    stanju, so lahko potencialno nevarna za zdravje (npr. stročnice);

  • nevarnost pretiranega vnosa
    enostavnih sladkorjev – predvsem fruktoze;

  • neupoštevanje sezonskih in
    lokalnih danosti (npr. uživanje večjih količin tropskega sadja
    pozimi) lahko energetsko zelo oslabi telo in celo povzroča bolezni,

  • uživanje presne prehrane, še
    posebej neznanega izvora, lahko pomeni tveganje za okužbo oz.
    zastrupitev s patogenimi bakterijami;

  • prehranjevanje starostnikov s
    presno prehrano je zaradi oslabelega prebavnega sistema lahko
    vprašljiva;

  • socialni učinki v smislu
    neodobravanja, nesprejemenja ali celo posmehovanja;

  • presna – surova prehrana ima na
    telo hladilni učinek, kar je sicer ugodno v poletni vročini,
    pozimi pa marsikomu od presnojedcev povzroča neprijeten občutek
    hladu;

  • presna prehrana nas lahko oddalji
    od tozemeljskega materialnega življenja in um popelje v ‘plavanje v
    oblakih’). Povzroča lahko netolerantnost – prepričanost le v
    svoj prav, asocialnost, čustveno ranljivost, nestabilnost in druge
    šibkosti.

Presna prehrana je, po mojem mnenju,
lahko za marsikoga zanimiv način prehranjevanja – dieta, ki jo
občasno oz. večkrat na leto, predvsem v toplejših letnih časih,
uporabimo za razstrupljanje. Na ta način telesu omogočimo, da vso
energijo vloži v samoobnovo in zdravljenje. Ne trdim, da presna
prehrana ne more biti optimalna za nekoga, bojim pa se, da lahko s
slepim fanatizmom, premalo znanja in neposlušanjem lastnega telesa,
naredimo telesu več škode kot koristi. Vendar pa kljub temu
priporočam, da v svoj jedilnik, seveda, če vam zdravje (prebavni
sistem) to dopušča, vsekakor vnesete večji delež živih- presnih
živil.


Pomemben je vnos hranil – če smo
presnojedci ali ne

Tudi presnojedci se prehranjujejo
različno. Številni namreč ob preprostosti uživanja sadnih plodov
hote ali nehote pozabijo na uživanje zelenja in druge zelenjave, ki
z razliko od sadja vsebujejo drugačen spekter vitaminov, mineralov
in različnih bioaktivnih snovi. Med minerali tu prednjači predvsem
kalcij, ki je lahko ob nepravilni presni prehrani problematičen
zaradi pomanjkanja. V presni prehrani je zelo pomembno tudi uživanje
oreščkov in semen, ki za razliko od ostalih presnih živil
vsebujejo višjo energetsko vrednost in telesu nudijo širok spekter
nujno pomembnih maščobnih kislin. Tudi tu lahko izpostavimo alfa
linolensko – omega-3 maščobno kislino, ki se nahaja predvsem v
lanenem, konopljinem, ričkovem olju, chia semenu in orehih, prisotna
pa je tudi v številni zelenolistni zelenjavi – zelenju. Še
posebej veliko je najdemo v divji, samonikli rastlini (nekateri ji
pravijo tudi plevel), z imenom tolščevec ali portulak, ki krasi
naše vrtove v poletnih mesecih. Seveda pa zelo visoka prehranska
vrednost velja tudi za številne druge divje zeli, ki jih najdemo
povsod in praktično v vseh letnih časih.

Tudi v presni prehrani velja pravilo
pravilnega deleža vnosa posameznih hranil: 80 % iz ogljikovih
hidratov, 10 % iz beljakovin in 10 % iz maščob.


Matjaž Kološa, univ. dipl. inž.
živilske tehnologije

(Visited 1.039 times, 1 visits today)