V Kranju odprli vstraniše

Pred dnevi so v Kranju odprli vstraniše, javno stranišče, ki se nahaja v nekdanji Šifrerjevi gostilni. Kot je povedal župan Mestne občine Kranj, je staro mestno jedro dobilo dolgo pričakovano novost, ki s svojo podobo, predvsem pa imenom zagotovo preseneča. Četudi je notranjost urejena po najnovejših standardih, nas popelje v 19. stoletje, čas Kranjčana Bleiweisa.

V Kranju so odprtje Mestnega vstraniša pospremili tudi s strokovno predstavitvijo društva, ki primarno skrbi za izboljšanje kakovosti življenja obolelih za KVČB – med obolelimi je 2,2 milijona Evropejcev, v Sloveniji pa se z boleznijo sooča 7000 obolelih – tudi s pozivi in spodbudami lokalnih skupnosti in organizacij, da uredijo in zagotovijo ustrezna javna stranišča, ki za vse uporabnike (ne le bolnike s KVČB) pomembno vplivajo na kakovost življenja izven udobja lastnih domov.

Lokacija je lahko dostopna in namen nekdanjih prostorov je ob najmanjši prilagoditvi omogočal danes odprte funkcionalne prostore. Bližina ‘kranjske promenade’ omogoča, da je Mestno vstraniše lahko dostopno tudi za pristopanje z invalidskim in otroškim vozičkom, objekt pa je prilagojen za uporabo gibalno oviranih oseb, v njem je nameščena tudi previjalna miza. Dobrih 33 m2 ponuja dve ženski, dve moški in eno stranišče za invalide s previjalno mizo za dojenčke, prostor za čistila in servisni prostor.

Njegova uporaba je brezplačna, mesečni stroški upravljanja (slabih 4.000 evrov brez DDV) pa bodo po mnenju Marka Kocjančiča, direktorja Komunale Kranj, pokrili stroške materiala in stalno prisotnost čistilke v času odprtja: od nedelje do četrtka med 7.00 in 22.00 ter v petek in soboto med 7.00 in 24.00, v času prireditev v organizaciji Zavoda za turizem in kulturo Kranj pa se bo delovni čas javnih sanitarij prilagodil glede na trajanje prireditve.
Al’ prav je vstraniše al’ stranišče?
Da je prav kranjsko stranišče med javnimi sanitarijami nekaj drugačnega, priča tudi njegova podoba in poimenovanje vstraniše. Med Kranjci je namreč v 19. stoletju slovel Janez Bleiweis pl. Trsteniški (1808-1881), ki se je med ljudstvom zapisal kot oče naroda. O marsikateri stvari je prav pametno razmislil, pa naj je šlo za higieno človeka in zdravje živine ali za deželno birokracijo, ki jo je kar hitro optimiziral. Danes ga poznamo kot urednika prvega slovenskega časopisa Kmetijskih in rokodelskih novic, kar je opravljal kar štirideset let. Nekoč si je zadal razglabljati o številnih ugodnostih, ki jih prinaša poseben prostor, kamor se vse v stran spravlja. Poimenoval ga je vstraniše. Še danes zahvaljujoč Kranjčanu Bleiweisu hodimo na stranišče. Cesar Franc Jožef I je leta 1881 Kranjčana Janeza Bleiweisa razglasil za viteza. Kaj se ve, morda pa ravno zato, ker je poimenoval prostor, kamor gre tudi cesar peš.
(Vir: Mestna občina Kranj)