Pregled okoljske politike EU: Slovenija najboljša v recikliranju
Evropska komisija je prejšnji teden predstavila pregled izvajanja okoljske politike v EU. Novo sprejeti sveženj vsebuje 28 poročil za posamezne države, v katerih so orisane nacionalne strategije, priložnosti in pomanjkljivosti, sporočilo, v katerem so povzeti politični sklepi iz poročil za posamezne države in proučeni skupni trendi na področjih, kot so kakovost zraka, ravnanje z odpadki, krožno gospodarstvo, kakovost vode ter varstvo narave in biotske raznovrstnosti, ter priporočila za izboljšave, naslovljena na vse države članice.
Komisija kot ključni naravni vir Slovenije navaja njeno raznoliko in bogato naravno okolje. Ima največji delež kopnega, ki ga zajema Natura 2000 in je ena najbolj gozdnatih držav v EU.
Kje je v oceni Slovenija?
“Slovenija je najboljša država EU-13 pri recikliranju občinskih odpadkov z najsodobnejšim centrom za regijsko ravnanje z odpadki v Ljubljani in se ponaša z enim od najvišjih prispevkov od prihodkov okoljskih dajatev v celotni EU (3,9 % BDP),” so zapisali na Ministrstvu za okolje in prostor.
Med priložnostmi Komisija navaja nadaljnje napredovanje pri ravnanju z odpadki in pospeševanje prehoda na krožno gospodarstvo. Med glavnimi izzivi Slovenije pa Komisija navaja racionalizacijo pravnega okvira v zvezi z načrtovanjem in okoljskimi presojami, ohranjanje obsežnega omrežja Natura 2000 z vključevanjem gospodarskih in naravnih vprašanj v načrtovanje in sistem presoje o stanju okolja ter dajanje prednosti naložbam v zvezi z odpadno vodo.
Izzivov ni malo: standardi kakovosti zraka neupoštevani v več kot 130 mestih, v vodi nitrati
Preprečevanje nastajanja odpadkov je še vedno pomemben izziv za vse države članice, medtem ko šestim državam ni uspelo omejiti odlaganja biorazgradljivih komunalnih odpadkov na odlagališčih.
V 23-ih od 28-ih držav članic se standardi kakovosti zraka še vedno ne upoštevajo, in sicer skupno v več kot 130 mestih po vsej Evropi. Glavni vzrok za težave s kakovostjo zraka je promet.
Okrepiti bi bilo treba tudi ukrepe za zmanjšanje okoljskega hrupa, ki je drugi najpomembnejši okoljski vzrok slabega zdravja.
Na področju kakovosti vode in gospodarjenja z vodami ima večina držav članic težave z doseganjem popolne skladnosti v zvezi z zbiranjem in čiščenjem komunalne odpadne vode, proti 13-im pa je EU začela postopek pred sodiščem. Koncentracije nitratov in ravni evtrofikacije ostajajo resen problem v skoraj vseh državah članicah.
Vir: MOP
