V Sloveniji se v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spodbudno kaže, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Kljub temu se v Sloveniji v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili.
2/3 Slovencev že ima težave z zdravjem zaradi nezdrave prehrane
“V Sloveniji imata kar dve tretjini odrasle populacije že prisotne dejavnike tveganja nezdravega življenjskega sloga (povišan krvni sladkor, povišan krvni tlak, nenormalne vrednosti krvnih maščob, prekomerna telesna teža…). Ti predstavljajo glavni vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti za boleznimi srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti in drugimi. Tako z javnozdravstvenega vidika kot vidika zmanjševanja bremena bolezni je ključno spoznanje, da je veliko teh dejavnikov preprečljivih in pomembno poveznih z našim načinom prehranjevanja,” so sporočili z NIJZ
Posebej ogrožene skupine prebivalcev slabše sledijo prehranskim priporočilom, saj so za njih manj dovzetne, morda prehrani ne posvečajo tolikšne pozornosti, tudi zaradi trenutnega zdravja, ali pa temu težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov.
Zajtrkovalne navade se izboljšujejo
Dnevno naj bi zaužili štiri do pet obrokov, vendar pa temu sledi le 2/5 odraslih. “Ker se vse več ljudi med delovnim časom prehranjuje zunaj doma, bo treba zato več pozornosti nameniti predvsem kakovosti tovrstne ponudbe. Pomembno vlogo ima zajtrk, saj nam da energijo za začetek dneva,” dodajajo na NIJZ in poudarjajo, da čeprav se je navada zajtrkovanja v zadnjem desetletju izboljšala, je zajtrk obrok, ki ga odrasli še vedno pogosto izpuščajo (43 % moških in 33 % žensk). Navada zajtrkovanja se izboljšuje zlasti s starostjo prebivalcev, čeprav vedno več zajtrkuje tudi mladih.
Dr. Matej Gregorič z NIJZ je pojasnil: »Telo tudi med spanjem porablja energijo, zato jo moramo zjutraj nadomestiti z zdravim uravnoteženim obrokom. Z rednimi obroki, brez izpuščanja posameznih, si bomo izboljšali počutje, povečali občutek sitosti, zmanjšala se bo možnost prenajedanja, znižala se bo vsebnost maščob v krvi, izboljšal pa se bo tudi krvni sladkor. Obrokov ne nadomeščamo z mastnimi in sladkimi prigrizki, s katerimi se bomo le začasno nasitili, dolgoročno pa zredili.«
Preveč solimo
Prebivalci Slovenije zaužijemo v povprečju tudi dvakrat več soli, kot je še sprejemljivo (5 gramov). Tri četrtine soli zaužijemo z živilskimi izdelki, v ostalem pa z dosoljevanjem pri mizi. Čeprav se je delež prebivalcev, ki že pripravljeno hrano dosoljujejo, do leta 2008 občutno zmanjšal, ima to navado še vedno kar polovica prebivalcev.
Preveč mesnih izdelkov in premalo rib
Zadostno uživanje kakovostnih beljakovinskih virov je pomemben predvsem za razvoj in vzdrževanje mišično-skeletnega sistema. Še posebej naj bi bili pozorni na zadostno uživanje mladi, nosečnice, starejši in tisti, ki so bolj telesno dejavni. Kakovostni viri beljakovin so ribe, puste vrste mesa, mlečni izdelki, stročnice ter jajca. Zaužijemo sicer dovolj mesa, vendar preveč mesnih izdelkov in premalo rib (le tretjino priporočene količine). Mesni izdelki imajo lahko zaradi predelave večje vsebnosti slabših maščob, soli in aditivov, kljub temu pa jih 4-krat na teden ali pogosteje uživa kar 16 % prebivalcev, največ moški in mlajši odrasli.
Namesto mesnih izdelkov bi morali, tako NIJZ, zaužiti zlasti več rib, saj jih 1-krat na teden uživa le slaba tretjina prebivalcev. Ribe bolj pogosto uživajo moški, višje izobraženi in tisti iz višjega družbenega sloja. »Mesni izdelki imajo lahko zaradi predelava mesa (konzerviranje, dimljenje, pečenje na žaru ipd.) prisotne snovi, ki zdravju niso koristne. Zato se svetuje zmenjava mesnih izdelkov z ribami, npr. 300 gramov sardel in skuš tedensko, ker prinese dvojni pozitivni učinek, saj tako zmanjšamo količino nasičenih maščob in povečamo količino koristnih maščob omega-3, ki nam jih primanjkuje v prehrani« je razložila dr. Urška Blaznik z NIJZ ter dodala: »Poleg tega so ribe bogat vir kakovostih beljakovin, vitamina B12, D, selena in joda, manjše ribe, ki jih lahko pojemo s kostmi vred, pa tudi kalcija. Pri izboru rib naj imajo prednost mastne ribe, ki so še posebej koristne pri preventivi srčno-žilnih obolenj.«
Se pa bolj zavedamo, da so sladke pijače škodljive
Na področju sladkorja in sladkih pijač se po podatkih NIJZ kaže vse večja ozaveščenost, saj čedalje bolj pazljivo izbiramo živila, predvsem taka z manj ali brez dodanega sladkorja. “Na to nas opozarjajo podatki, saj je tedensko ali pogosteje v letu 2001 uživalo sladke pijače malo več kot dve tretjini odraslih, v letu 2016 pa le še slaba tretjina. Najboljša alternativa je pitna voda ali nesladkani čaji, ki tudi najbolje odžejata. Še vedno pa je uživanje sladkih pijač bolj razširjeno med moškimi in pri otrocih in mlajših odraslih, nižje izobraženih in tisti iz nižjega družbenega sloja. Poleg še večje ozaveščenosti je ključna tudi vloga živilske industrije in ponudnikov hrane, da zmanjšajo količino sladkorja v živilih.”
Vir: NIJZ
Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog (Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor) je nastala kot del mednarodne pobude in ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji. V letu 2016 je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu 15.639 odraslih, starih od 25 do 74 let, sistematično pa se izvaja vsake štiri leta že od leta 2001 dalje. Namen raziskave je spoznati razširjenost in spremembe z zdravjem povezanih vedenjskih navad odraslih prebivalcev Slovenije. Raziskava CINDI poteka pod okriljem Ministrstva za zdravje.
