Telovadba kot zdravilo za bolezni

Telesna vadba nima pozitivnih učinkov le na fizično pripravljenost, temveč pomaga pri premagovanju depresije, izgube spomina in tudi pri zdravljenju nekaterih simptomov Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Med vadbo se sproščajo hormoni serotonin, dopamin in noradrenalin, ki so zaslužni za občutke sreče.

Aktivnosti možganov med vadbo

Vadba vpliva tudi na možgane, saj se prične izločati nevrotropni faktor, ki spodbuja nastanek novih možganskih celic. Sočasno se sproščajo tudi endorfini, telesu lastni narkotiki, ki nam povzročajo občutke sproščenosti in veselja. Telesna vadba tako spodbuja nastanek nevrotropnega faktorja, imenovanega tudi BDNF – brain-derived neurotrophic factor, ki pozitivno vpliva na življenjski cikel živčnih celic. Izločanje omenjenega faktorja tudi izboljšuje sposobnost mišljenja in pomnjenja.

Telovadba kot zdravilo

Po 30. letu se prične zmanjševati število možganskih celic, kar je značilno tudi pri Parkinsonovi in Alzheimerjevi bolezni. Nekatere raziskave so pokazale, da redna telesna vadba upočasni napredovanje omenjenih bolezni, lajša pa tudi negativne posledice depresije. Depresija je povezana z nizkimi koncentracijami nevrotransmiterjev serotonina in noradrenalina v možganih, telesna vadba pa preko stimuliranja simpatičnega živčnega sistema povečuje koncentracijo omenjenih snovi. Študije tudi kažejo, da nas pol ure zmerne telesne vadbe na dan naredi bolj odporne proti stresu še eno uro po telesni aktivnosti.
Kristijan Horvat