Klopi pri mačkah in psih
Kot za ljudi so tudi za pse in mačke klopi neprijetna in pogosta težava, ki jo prinese toplejši čas. Sezona klopov in bolh se začne že zgodaj spomladi in traja do pozne jeseni. Borelioza, erlihioza in klopni meningoencefalitis so samo nekatere od bolezni, ki jih lahko na naše ljubljenčke prenesejo okuženi klopi.
Klopi so kožni paraziti toplokrvnih živali. V svetu je poznanih približno 800 vrst klopov, med njimi je 8 vrst takšnih, ki jih uvrščamo med prenašalce oz. povzročitelje bolezni. V Sloveniji živi 15 vrst klopov, pri psih in mačkah pa največkrat najdemo predvsem klopa vrste Ixodes ricinus, ki ga poznamo kot ščitastega ali navadnega gozdnega klopa.
Klopi se najraje zadržujejo ravno ob živalskih in človeških stezah, pri tleh in ob robovih gozdnih poti. Ko pride klop na žival, pride najpogosteje v stik z okončinami in išče pot do tanke, nežne kože. To so predeli med nogami, na trebuhu ali okrog gobčka. Najpogostejša napaka lastnikov psov in mačk je nepravočasno ukrepanje. Pomembno je, da za zaščito poskrbimo preventivno – takoj, ko izgine zadnji sneg in se temperatura ozračja dvigne na 5 – 7 °C.
Katere so najpogostejše okužbe in kakšni so simptomi?
Boreliozo povzročajo spiralne bakterije (spirohete) iz rodu Borrelia. Po vbodu klopa se najpogosteje pojavi kožna sprememba. Rdečina na koži, ki se širi navzven, nato v sredi običajno pobledi in lahko izgleda kot obroč. Bakterije se s kože lahko razsejejo po vsem organizmu. Kaže se z različnimi bolezenskimi znamenji; od blagih do hudih sprememb v različnih organskih sistemih. Pri psih se lahko razvije vročina, ki vodi do ustavitve delovanja srca, poškodbe sklepov, odpovedi ledvic z izgubo proteinov in nevroloških težav.
Klopni meningitis je virusna bolezen centralnega živčevja. Tu praviloma ni opaziti bolezenskih sprememb. Infekcija lahko poteka brez simptomov, kot blaga vročinska bolezen, ali z znamenji vnetja možganov in možganskih ovojnic. Potek bolezni je odvisen od količine virusa, od njegove virulence in od obrambnih zmožnosti organizma.
Erlihiozo povzroča Anaplasma phagocytophilum. Prizadene granulocite, privede do utrujenosti, letargije, neješčnosti, povišane telesne temperature in šepanja. Včasih pa poteka v subklinični obliki, kjer omenjenih znakov ne opazimo.
Kako ukrepamo ob ugrizu klopa?
Klopa odstranimo takoj, ko ga opazimo. Prej kot klopa odstranimo manjša je verjetnost, da bo prišlo do prenosa bolezni. Pomembno je, da klopa ne polivamo ali mažemo z alkoholom, oljem ali topili. Klop ob tem začne sproščati snov, ki povzroči odpuščanje od gostitelja in ponavadi vsebuje povzročitelje klopno prenosljivih bolezni. S takim načinom odstranjevanja torej močno povečamo možnost za okužbe. Klopa raje odstranimo s pomočjo pincete za odstranjevanje klopov ali ga primemo z roko in zavrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca.
Mesto ugriza razkužimo, klopa pa odvržemo v straniščno školjko. Klopi, ki jih vržemo v naravo ali smeti, preživijo in postanejo zopet aktivni, ko se izprazni njihova zaloga hrane. Ugriz klopa je lahko boleč in največkrat se po njegovi odstranitvi na mestu naredi bulica. Ta ni nevarna in počasi izgine, pri nekaterih živalih pa ostane tudi do nekaj tednov.
Če se v roku 3 do 32 dni po ugrizu klopa, pri našem ljubljenčku začnejo pojavljati težave npr. pomanjkanje apetita, težave s hojo, utrujenost in povečane bezgavke ali se okoli mesta vboda pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, takoj poiščemo veterinarsko pomoč.
Zaščita pred klopi
Na voljo je veliko preventivnih sredstev proti klopom, zato se o izbiri posvetujmo z veterinarjem. Zavedati se moramo, da nobeno od sredstev ni stoodstotno učinkovito. Zaščite lahko dobimo v obliki kožnega poliva ali ovratnice. Aktivnih učinkovin je več: fipronil, imidacloprid in permetrin. Večinoma so zaščitna sredstva kombinirana in delujejo na več vrst insektov hkrati. Tako npr. delujejo hkrati na bolhe in klope. Nikoli pa sami ne kombiniramo več vrst zaščite, saj lahko pride do neželenih reakcij. Nekatera močnejša sredstva so sicer bolj učinkovita, a so lahko škodljiva, saj vsebujejo pesticide. Lahko tudi dražijo kožo, če je pes ali mačka na neko snov alergična.
Tudi sami doma lahko izdelamo naravno zaščitno sredstvo proti insektom, in sicer iz eteričnih olj. V posodico z razpršilom vlijemo 250 ml destilirane vode in vanjo vmešamo 15 kapljic evkaliptovega, cedrovega ter citronelinega olja in poprove mete. Dobro premešamo. Mešanico dnevno popršimo po dlaki psa ali mačke. Pomembno je, da uporabimo samo čista, 100% eterična olja, brez dodanih škodljivih kemikalij.
Ljubljenčka redno pregledujmo
Po vsakem sprehodu žival temeljito preglejmo. Prej bomo klopa našli in odstranili, manj je možnosti, da bo okužil našo žival. Še posebej pozorni smo na gobček, trebuh in ostale predele, ki so manj poraščeni z dlako.
