Razmnoževanje pelargonij za zanimive in lepe balkonske zasaditve

2. oktobra, 2015

Pelargonije so navkljub temu, da je izbira balkonskega cvetja vsako leto večja, marsikje še vedno stalnica okenskih in balkonskih zasaditev. Predstavljajo neko varno izbiro, saj dobro prenašajo sušo, ne potrebujejo veliko gnojenja, ne zbolevajo za boleznimi, škodljivcev nimajo, tudi vetru dobro kljubujejo.

Žal pa prav pri ljubiteljih pelargonij zasaditve niso ravno inovativne. Večinoma so monotone, v eni barvi bršljank, morda dvema. Pa bi take zasaditve lahko bile že davno preteklost, saj je rod pelargonij zelo obširen in zajema poleg bršljank še pokončne ali zonalke, dišeče, angelske in angleške pelargonije, v barvah cvetov od snežno bele do skoraj črno vijolične.

Takšne zasaditve bodo neprimerljivo lepše in zanimivejše od dolgočasnih v rdeče bršljanke ovitih balkonskih ograj. In če smo vam zbudili vsaj malo zanimanja, uščipnite kakšen vršiček pri sosedi ali prijateljici in si vzgojite svojo lastno sadiko.

S tako veliko izbiro tako po načinu rasti kot po obliki in barvi listov in socvetij pelargonij lahko ustvarimo prekrasne zasaditve. V korita in posode jih lahko kombiniramo z ostalim sezonskim balkonskim cvetjem, z zelnatimi trajnicami in dišavnicami. Takšne zasaditve bodo neprimerljivo lepše in zanimivejše od dolgočasnih v rdeče bršljanke ovitih balkonskih ograj. In če smo vam zbudili vsaj malo zanimanja, uščipnite kakšen vršiček pri sosedi ali prijateljici in si vzgojite svojo lastno sadiko. Če je jesen topla, je še zmeraj čas za razmnoževanje pelargonij.

Potaknjenci iz močnih in zdravih rastlin

Če želimo, da bodo sadike močne in zdrave, jemljemo potaknjence vedno samo iz močnih in zdravih rastlin. Izdolženi, bledi in šibki poganjki, ki nastanejo zaradi pomanjkanja svetlobe in preveč gnojenja, niso uporabni. Potaknjence režemo na mladih poganjkih, ki izvirajo blizu dna in so brez cvetov ali popkov.

Za rezanje potaknjencev izberemo dan v času dvigajočih luninih lokov in ker želimo, da bodo naše pelargonije lepo cvetele, izberemo dan za cvet. Uporabimo oster nož. Na delu pod kolencem, iz katerega izraščajo listi, je koncentracija rastnega hormona avksina največja. Zato poganjek odrežemo tik pod kolencem. Naj ne bo daljši od 10 cm. Spodnje liste odstranimo, zgornje pa, če razmnožujemo sorte z velikimi listi, prikrajšamo za tretjino. Narezane poganjke zavijemo v vlažen časopisni papir in do potikanja shranimo v hladnem prostoru.

Za rezanje potaknjencev izberemo dan v času dvigajočih luninih lokov in ker želimo, da bodo naše pelargonije lepo cvetele, izberemo dan za cvet.

Potikamo jih v času padajočih luninih lokov, ko se vse sile usmerijo v tvorbo korenin – to obdobje je na setvenem koledarju označeno kot ”presajanje”. Takrat se rastline hitreje in bolje ukoreninijo. Ponovno izberemo dan za cvet.

Substrat pripravimo sami

Substrat si lahko pripravimo sami in sicer iz mešanice vrtne zemlje ali krtin, komposta in peska, ki poskrbi za boljšo zračnost. Sadimo v lončke premera 10 cm. Lahko pa v večji lonec posadimo po več potaknjencev skupaj, ki jih po treh tednih, ko se ukoreninijo, presadimo vsakega v svoj lonček velikosti 10 – 12 cm.

Lončke s potaknjenci postavimo v zavetno lego. Preden se rastline dobro ukoreninijo, obstaja nevarnost gnilobe, zato zalivamo previdno. Prek zime potaknjence prestavimo v notranje prostore. Prostor mora biti svetel, temperatura pa naj se giblje okoli 18ºC. Zalivamo in sproti odstranjujemo uvele liste. Aprila jih ob toplem in sončnem vremenu postavimo na prosto. Vendar so v tem času noči ponavadi še hladne, zato spremljajte vremenske napovedi in potaknjence pred zmrzaljo zaščitite z vrtno kopreno ali jih prestavite v notranjost.

Mogoče se vam ne zdi smiselno sem in tja prestavljati rastline in skrbeti, kakšne temperature bodo. Mar bi počakali na toplejše dneve in takrat preselili rastline na plan. Vendar s tem rastline počasi utrjujemo. Tako bodo krepke, poganjki kompaktni in čvrsti, listi temni. Če potaknjence predolgo puščamo v notranjem prostoru, se radi izdolžijo.

Maja pelargonije presadimo v korita in posode ter po ledenih možeh pustimo na balkonih in okenskih policah.

 

Jerneja Jošar, uni. dipl. inž. agronomije

(Visited 99 times, 1 visits today)