Rateče – alpska vasica z obilo zanimivosti

Vas Rateče, ki leži na skrajnem severozahodu Slovenije, ob tromeji z Avstrijo ter Italijo, je z 870 m nadmorske višine najvišje ležeče naselje v Zgornjesavski dolini. Ime naj bi vas dobila po pastirju Rateju, enemu prvih naseljencev s Koroške.

Iz vasi se odcepita dve alpski dolini. Ena je Planica, ki se konča v Tamarju pod Jalovcem, in kjer izpod Ponc priteče slap Nadiža, prvi izvir Save Dolinke, ki čez čas ponikne ter nato privre na dan na Zelencih. Druga je dolina Belopeških jezer, ki se konča pod severno steno Mangarta. Na južni strani vasi se dvigajo visoki vrhovi Julijcev –  Škrlatica, Razor, Prisank, Mojstrovka, Ponce, Jalovec ter Mangart, ki obdajajo doline Planice in jih najlepše zaobjamemo s pogledom z 1508 m visoke Tromeje.

Hladna vas z obilo sonca

Rateče imajo tipično alpsko podnebje z dolgimi in mrzlimi zimami ter povprečno letno temperaturo 5,7 stopinje Celzija. Kljub hladnim dnem pa tu zaradi prisojne lege pod Karavankami lahko najdemo obilo sonca. Naužijemo se ga s pohodom po turistični poti Tromeja, ki je stičišče treh narodnosti, poleti pa na dveh kolesih občudujemo lepote Kolesarske poti treh dežel.

Številne možnosti za tek na smučeh

V zimskem času kraj in okolica nudita dobrih 42 km tekaških prog, ki so označene po težavnosti in si jih lahko izberemo glede na svojo pripravljenost. Tečemo lahko iz Rateč mimo Podkorena vse do Kranjske gore, kjer je del prog za hotelom Kompas tudi osvetljen in se po njih lahko podamo tudi ponoči. Zelo idiličen je tek mimo Nordijskega centra Planica do zatrepa doline Planica, Tamarja.

To soboto Športno društvo Ponca pripravlja 7. Tradicionalni tek dveh dežel, kjer se bodo tekmovalci pomerili na 7 in 15-kilometrski progi. Tekmovanje šteje za Pokal SLOvenski maraton 2018, in še vedno imate čas, da se prijavite na tekmovanje.

Po kulturno-zgodovinskih Ratečah

Poleg narave in športa, so Rateče bogate tudi s kulturnega in etnološkega vidika. Če želite, da vam bo v noge toplo tudi naslednjo zimo, si le priskrbite ‘žoke’, tradicionalno rateško obuvalo, pri katerem je notranji del narejen iz domače volne, zunaj obšit z blagom in usnjeno podplaten.

Kajžnkova hiša

Biser ohranjene ljudske arhitekture je dvonadstropna zidana Kajžnkova hiša, dom nekdanje kmetije s hišo, ki jo krasi kamnit vhodni portal, v notranjosti pa se nahaja hiša s kamro, vežo, črno kuhinjo in kaščo. Na vzhodni fasadi je lepo ohranjena freska Sv. Florjana, na južni pa sončna ura. Od leta 2006 je v njej stalna muzejska razstava ‘Etnološka dediščina Rateč’ s poudarkom na rateški noši, ki jo v živo med drugim predstavijo na avgustovskem Vaškem dnevu. V mansardi hiše je na ogled Jervahova mizarska zbirka.

Rateški rokopis

V Kajžnkovi hiši hranijo tudi kopijo Rateškega rokopisa (original hranijo v Celovcu), drugi najstarejši pisni zapis v slovenskem jeziku, ki so ga okrog leta 1380 našli pri cerkvi Sv. Tomaža, starejši izmed dveh cerkva v vasi. Zasnova stavbe je poznoantična, ladja je romanska in sodi med najstarejše slovenske cerkve.

Poleg slednje, se v vasi nahaja še poznogotska cerkev Sv. Duha z oltarno poslikavo Leopolda Layerja.

Petra Nastran