Pred počitnicami: obvarujmo morja in okolje

Greenpeace Slovenija opozarja, da lahko z nekaj premišljenimi odločitvami, to poletje obvarujemo naša morja pred nadaljnjim uničenjem. Samo predstavljajte si, kakšen bo učinek, ko bodo našemu zgledu sledili tudi drugi.
1. Izognimo se letalskim poletom in križarjenjem
Z uporabo letali se v ozračje izpusti velike količine CO₂, ki napajajo podnebno krizo – eno največjih groženj tudi za naš morski svet. Že z enim povratnim čezoceanskim letom presežemo količino izpustov toplogrednih plinov, ki nam kot posameznikom »pripadajo« za celo leto. Letalska družba Ryanair se je letos kot prvo nepremogovno podjetje uvrstilo na seznam 10 podjetij v EU, ki v naše ozračje izpustijo največ ogljika.
Veliko križark s cenenim, škodljivim gorivom pripomore k zakisovanju oceanov. Še posebej je izpostavljeno Sredozemsko morje. Poleg tega hrup velikih ladij slabša orientacijo morskih živali. Obstaja veliko krasnih destinacij, ki so bližje domu in veliko načinov potovanja, ki so okolju prijaznejši.
2. Izberimo kozmetiko brez mikro delcev in oblačila iz naravnih materialov
Drvimo v svet, kjer bi lahko bilo v morju več plastike kot rib. Zelo problematična je mikroplastika. V Jadranu je na kvadratnem kilometre prisotno, kar do dva milijona delcev mikroplastike. Majhni delci plastike (npr. polietilen) se lahko skrivajo v kozmetičnih izdelkih, milih, celo v zobni kremi. Prek odpadnih voda plastični delci pristanejo v rekah in morjih, kjer jih živali zamenjajo za prehrano. Zato je boljša izbira naravna kozmetika. Pri nakupu se tako izogibajmo izdelkom, ki vsebujejo sestavine pod kraticami PE, PP, PET, PMMA in silikon (SI).
Velika težava so tudi oblačila iz sintetičnih materialov, ki z vsakim pranjem prav tako izpuščajo majhne delce plastike, ki lahko pristanejo v naših morjih in prispevajo k “plastični juhi”, v kateri plavamo. Odločimo se za manjše število kosov oblačil, in naj bodo ta iz naravnih materialov – pa še vročino bomo lažje prenašali v lanenih hlačah.
3. Nadomestimo nepotrebno plastiko za enkratno uporabo
Res je skrajni čas, da zmanjšamo plastične odpadke. Obstaja nekaj precej preprostih načinov: po nakupih pojdimo s svojo vrečko za večkratno uporabo, uporabljajmo steklenice in kavne lončke za ponovno polnjenje ter bodimo pozorni, da pri nakupu čim bolj omejimo plastične izdelke. Tudi pri naročilu pijače v lokalu lahko že vnaprej prijazno zavrnemo slamico ali plastično žličko pri sladoledu.
4. Odločimo se za manj uživanja rib in morskih sadežev
Veliko vrst rib je redno v naši prehrani in čezmerno jih izkoriščamo. Žal v to skupino sodijo tudi tuna, sled, trska, morska plošča ali aljaški losos. Greenpeace svetuje, da ribe postanejo delikatesa na našem jedilniku ter naj bo odločitev zanje redka in premišljena.
5. Poberimo tisti plastični odpadek na plaži – Jadran nam bo hvaležen
Poberimo odpadke, ki ležijo naokrog po naši najljubši plaži, pa četudi jih nismo odvrgli mi. Naslednji morski val bo namreč te odpadke odpeljal s seboj v morje, lažje predmete pa zlahka v naravo odnese tudi veter. To je še toliko večjega pomena v Jadranskem morju, ki ima zelo dolgo obalo glede na morsko površino.
6. Pri potapljanju uživajmo v razgledu
Pisan podvodni svet je kot slika. Pozdravimo njegovo lepoto, a je ne ogrožajmo z dotikanjem. Ne posegajmo v občutljiv podvodni življenjski prostor, temveč preprosto uživajmo v čudovitem razgledu.
7. Počakajmo, da se sončna krema dobro vpije
Po ocenah vsako leto v vodi konča do 14.000 ton izdelkov za zaščito pred soncem. Običajna krema za sončenje vsebuje kemikalije, ki že v majhnih koncentracijah uničujejo koralne grebene. Počakajmo torej, da se sončna krema po nanosu popolnoma vpije v kožo. Tako se bo v morju znašlo manj škodljivega UV-filtra. V vsakem primeru pa je naravna sončna krema vedno najboljša izbira – za nas in oceane.
Vir: Greenpeace Slovenija