Odprte le še nižje ležeče planinske koče, prilagodimo jesenski obisk gora


Visokogorske koče v Julijskih Alpah so z izjemo Doma na Komni, ki je odprt vse leto, že vse zaprle svoja vrata, planinci lahko na zasilno oskrbo računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici ter na možnost zatočišča v neoskrbovanih zimskih sobah in bivakih. Stalno odprti tudi jeseni in pozimi ostajajo Blejska koča na Lipanci, Erjavčeva koča na Vršiču in Planinski dom Tamar v Julijcih, Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Savinjskih Alpah in Valvasorjev dom pod Stolom v Karavankah ter številne nižje ležeče koče, medtem ko so preostale prešle na jesensko-zimski delovni čas in so odprte le ob koncu tedna in praznikih. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS koce.pzs.si.

Ob zaprtosti koč je treba upoštevati tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. “Številne koče nam v jesenskem in zimskem času ne bodo nudile toplih obrokov, možnosti dopolnitve zaloge tekočine, varne strehe nad glavo … Vse to pomeni, da moramo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alu-folijo, ki nas varuje pred podhladitvijo, ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že nekje med peto in šesto popoldansko uro. Čelna svetilka je obvezna, poskrbite tudi za polne baterije,” svetuje alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Jeseni je možno tudi nenadno burno poslabšanje vremena, ki v gorskem svetu zaradi nizkih temperatur pomeni snežne padavine. “Le nekaj centimetrov snega ne samo, da pokrajino popolnoma spremeni, ampak zahteva še dodatno tehnično opremo (cepin, dereze) in dobršno mero znanja in izkušenj za hojo v zimskih razmerah. Zaradi povečane vlage so planinske poti mokre in hoja po takšni poti je lahko otežena in zahteva pozornost planinca. Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko privede do zdrsa, ki se v najslabšem primeru lahko konča s hudimi poškodbami ali v primeru padca čez skalni skok s smrtjo,” opozarja Šerkezi, ki spomni tudi na večjo možnost megle: “Dokaj pogosta spremljevalka naših gora v jesenskem času je megla. V vsakem nahrbtniku naj bosta planinski zemljevid in kompas, svetujemo pa tudi znanje iz uporabe aplikacije Locus Maps na pametnem telefonu, kjer najdete tudi zemljevide Planinske zveze Slovenije. Če se na poti izgubite ali zaradi goste megle ne znate nadaljevati poti, ostanite mirni. Ne tavajte brezglavo, saj lahko zaradi slabe vidljivosti zdrsnete na mokrem pobočju. Če ne vidite rešitve oz. ste poškodovani, pokličite na številko 112.”
(vir: PZS)