Afriški veliki zeleni zid

V Afriki že leta poteka prav posebna gradnja: velikega zelenega zidu iz dreves, ki se bo raztezal čez cel kontinent. Afričane bo varoval pred sodobnim sovražnikom: podnebnimi spremembami.

Kako naj bi deloval Veliki zeleni zid?

‘Zid’ se bo raztezal prek 11 afriških držav na južnem robu Sahare (Burkina Faso, Čad, Djibuti, Eritreja, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal in Sudan), dolg bo 8000 kilometrov in širok 15 kilometrov.

Do zdaj je največji napredek pri ‘gradnji’ v Senegalu, kjer so zasadili že 11 milijonov dreves. Vaška oblast pravi, da zid iz dreves spreobrača učinke dezertifikacije, to je širjenja puščave. “Zemlja je zaščitena pred vetrovi in erozijo, listi zagotavljajo zaščito in kompost, manj je potreb po zalivanju,” navajajo pozitivne učinke.

Skupaj z drevesi zrasla tudi ekonomija – in upanje

Sadijo predvsem akacije, ki so znane po tem, da s koreninami zadržujejo vodo v tleh, s čimer so že vidni učinki: nekdaj suhi izviri so spet polni vode.

“Drevesa so povzročila novo ekonomsko rast,” še poudarjajo v senegalski vasi, kjer so zaradi več vode začele ponovno uspevati tudi vrtnine. Zdaj 200 žensk dela na vrtovih, ki so bili prej tako rekoč puščava.

Prej so ljudje s tega območja odhajali, zdaj pa le sledijo velikemu zelenemu zidu, ki omogoča vodo, hrano in delo. Povečala se je tudi obiskanost šol, otroci in njihovi starši vidijo prihodnost v delu ob zelenem pasu dreves.

Vir: BBC