Dan gorskih reševalcev
11. junija obeležujejo svoj dan gorski
reševalci. Dan gorskih reševalcev in tekmovanje iz
prve pomoči bo jutri na Virnikovi planini nad
Jezerskim. Kot je dejal Igor Potočnik, predsednik Gorsko reževalne
zveze Slovenije, je dan namenjen predvsem druženju gorskih
reševalcev in njihovih družinskih članov.
Zdrs najpogostejši vzrok nesreč
»V primerjavi z letom 2015 je število
nesreč nekoliko manjše, saj letos beležimo 95 posameznih primerov,
medtem ko smo jih v letu 2015 v istem obdobju osem več. Še vedno je
zaskrbljujoče število mrtvih, saj smo v letu 2016 iz gora
pripeljali že 10 posameznikov, med njimi tudi nekaj primerov
samomorov,« je statistiko reševanja v gorah ter
primerjavo med letoma 2015 in 2016 predstavil predsednik GRZS Igor
Potočnik. Poudaril je, da je zdrs še vedno najpogostejši vzrok
nesreč v naših gorah, ključno vlogo pa odigra slaba priprava na
turo vključno s precenjevanjem lastnih sposobnosti, malomarnostjo,
neupoštevanjem pravil hoje, objestnostjo ter nepravilno oz.
pomanjkljivo opremljenostjo. Gorski reševalci so letos največkrat
pomagali državljanom Slovenije, sledijo Hrvati, nato Nemci in
Poljaki, med najbolj obremenjena društva GRS v začetku leta pa
sodijo Kamnik, Tolmin, Radovljica in Bohinj.
Robert Kralj, vodja gorske enote
Policije in pomočnik vodje Letalske policijske enote, je
predstavil helikoptersko reševanje v gorah. »Prvi
junijski konec tedna se je že začelo redno helikoptersko
dežurstvo gorskih reševalcev, zdravnikov in policistov na
Brniku, ki bo potekalo do 2. oktobra, junija in septembra od petka do
nedelje, julija in avgusta pa vse dni v tednu,« je napovedal
Kralj ter opisal ustrezno ravnanje planincev v primeru prihoda
helikopterja na reševalno intervencijo, kjer je najpomembneje, da
poškodovanega ne puščamo samega, sebe in poškodovanega zavarujemo
pred pišem helikopterja in padajočim kamenjem ter upoštevamo
navodila reševalcev. » V primeru nesreče vedno kličite
112 in nikamor drugam, saj s tem skrajšate odzivni čas gorskih
reševalcev. Za nas je neprecenljivo tudi, da nam na mestu nesreče
signalizirajo le tisti, ki so tam, in ne kar vsi mahajo v
pozdrav,« je še opozoril.
Film o gorskem reševanju
V Kranju je bil premierno
predvajan kratki film o gorskem reševanju, ki govori o
najplemenitejši dejavnosti – reševanju človeških življenj.
Gorski reševalci za omenjeno delo niso plačani, je pa najlepše
plačilo zanje vsako rešeno življenje in vsako leto jih je kar
nekaj. Poleg reševalcev na terenu, ki vsakič opravijo največji del
reševanja, ne glede na vremenske pogoje, letni čas ali uro, je pri
reševanju nepogrešljiv del tudi pomoč helikopterja Policije in
Slovenske vojske. »Poskusil sem pokazati točno tisto, kar
reševalce v očeh mnogih dela heroje. Ne samo tekanja, reševanja,
spuščanja po vrvi, letenja s helikopterjem in oskrbovanja ran, kar
sicer delajo tudi švicarski, pa francoski in še kateri reševalci,
temveč redkejšo, v Sloveniji skoraj edinstveno in plemenito –
prostovoljsko plat,« je izpostavil režiser in scenarist
filma Anže Čokl.
Aplikacija Gorski vodnik
»PZS že vrsto let sodeluje z
Zavarovalnico Triglav pri vseslovenski ekološki akciji Očistimo
naše gore, ki prerašča svoj osnovni namen in se širi tudi na
področje varnosti v gorah in ozaveščanja obiskovalcev,« je
za konec povedal generalni sekretar PZS Matej Planko, Ana
Cergolj Kebler iz Zavarovalnice Triglav, vodja projekta Očistimo
naše gore, pa je predstavila brezplačno mobilno aplikacijo Gorski
vodnik, ki bo v pomoč planincem pri načrtovanju poti v slovenske
gore: »V aplikaciji boste med drugim našli 6.219 odsekov poti
v skupni dolžini 9.872 km, 1.972 planinskih poti, 536 vrhov, 176
planinskih koč, bivakov in zavetišč, ki delujejo pod okriljem PZS,
77 naravnih znamenitosti, 69 planin in 665 parkirišč oziroma
izhodišč.«
