Sejemo in sadimo: mešanice solat
April je mesec, ko se na zelenjavnem vrtu že marsikaj dogaja. Med drugim presajamo na prosto tudi sadike solate, ki smo jih vzgojili v zaprtem prostoru in sejemo seme neposredno na grede. Najbolj gredo v tem času v slast mladi listki solat, ki pa so še boljši, če jih malce pomešamo med seboj.
Prva solata, ki jo sejemo na prosto, je tista, ki je namenjena za pobiranje mladih listov, ki jih lahko režemo ali obtrgujemo. Takšna je sorta berivka. Radi jo imamo, saj prvi pridelek lahko nabiramo že čez tri do štiri tedne. Za namen nabiranja mladih listkov pa lahko uporabimo tudi ostale sorte solat in vse listnate zelenjadnice, ki rastejo hitro in se dobro obraščajo. Da bo vse skupaj še bolj zanimivo in tudi okusno, pomešamo različne sorte in vrste. Možnosti je ogromno!
Kako naredimo mešanice?
Za nakup mešanic semen je zaenkrat več možnosti v tujini, poljubne kombinacije različnih vrst in sort pa si z lahkoto sestavimo tudi sami. Pripravite si različna semena, vsakega vzemite za pol čajne žličke in jih dajte v skodelico, oziroma količino prilagodite glede na to, kako veliko površino boste zasejali. V skodelici semena premešajte in mešanica je pripravljena za setev. Lahko jih še za pol ure namočite v čaju iz kamilice ali žajblja, da bodo hitreje vzklila, rastline pa bodo kasneje bolj odporne na bolezni in škodljivce.
Mešanico semen lahko še za pol ure namočimo v čaju iz kamilice ali žajblja, da bodo hitreje vzklila, rastline pa bodo kasneje bolj odporne na bolezni in škodljivce.
Katere zelenjadnice združujemo?
Za tak način setve so primerne vse sorte solate – tako tiste, ki jih gojimo kot rezivke oziroma berivke, kot tiste, ki naredijo glave. Pomešamo seme različnih sort, ki se razlikujejo po obliki in barvi listov. Solati lahko dodamo še seme kreše, rukole, mizune. Zanimivega okusa je tudi mešanica solate, endivije in radiča, ali pa mešanica iz solate, radiča, blitve, špinače, divje rukole in rdeče pese. Pri kombinacijah se lahko neskončno poigravate.
Tudi zelenjadnice iz skupine zeljevk se odlično obnesejo pri takem načinu pridelave. Pomešamo seme zelja, ohrovta, brokolija, kitajskega kapusa, kreše, redkvice … Že nekaj časa so na voljo semena azijske zelenjave, ponavadi v mešanici namenjeni za rezanje listov. Kupimo jih lahko pod različnimi imeni, denimo Mešanica azijski listnatih rastlin ali Kitajska listna zelenjava. V teh mešanicah so zelenjadnice, ki pripadajo rodu Brassica: mizuna (Brassica rapa var. japonica), mibuna (Brassica rapa var. nipposinica), Pak choi (Brassica rapa var. chinensis), Namenia (Brassica rapa var. rapa), Grün im Schnee (Brassica juncea var. multiceps), Red Giant (Brassica rapa var. rugosa), Tatsoi (Brassica rapa var. rosularis). Listi so zelo bogati z vitamini in minerali, po okusu pa malo spominjajo na gorčico. Mešanice lahko uporabljamo tako surove za solate kot tudi na hitro podušene. Če jih razsadimo, se iz njih razvijejo večje rozete ali glave. Samo malo dalj časa bomo morali počakati na njih. Mešanice dobro prenašajo nizke temperature, tako da so odlične tudi za jesenske setve. Pobiramo jih lahko celo pozimi.
Kako sejemo?
Tla pred setvijo zrahljamo in če so suha, zalijemo. Sejemo na gosto, lahko v vrste, lahko pa kar počez. Seme po setvi rahlo pritisnemo ob tla in pokrijemo s tanko plastjo zemlje. Previdno zalijemo. Obvezno uporabite nastavek za razpršen curek. Zgodaj spomladi lahko zemljo po setvi pokrijemo z vrtnarsko kopreno. Ko rastline vzklijejo, kopreno odstranimo. Redno vzdržujemo vlažna tla.
Kako pobiramo?
Po približno enem mesecu bodo listi tako veliki, da jih lahko prvič porežemo. Da se bo rast lahko obnavljala, režemo previdno. Srček rastline mora ostati nepoškodovan, saj od tam izvira mlada, nova rast. Najlaže boste rezali liste kar z ostrimi škarjami.
Že tri tedne po rezanju se pokažejo mladi lističi, čez približno sedem dni pa bodo tako zrasli, da jih bomo lahko ponovno rezali. Rezanje enega posevka najprej ponavljamo na vsakih sedem do osem dni, kasneje, ko se rastline že izčrpajo, pa bomo morali do naslednjega rezanja počakati deset ali več dni. Sama sem ponavadi opravila pet rezi enega posevka v sezoni. Kasneje so bile rastline že preveč izčrpane, da bi dajale zadovoljiv pridelek. Prostor sem raje namenila novemu posevku.
Za vsakodnevno rezanje mladih listov zasnujemo posevek na sedmih gredicah ali delčkih gredic, ki jih zasejemo v enotedenskem razmiku. Seveda pride to v poštev le, če imate veliko prostora.
Tak način pridelave zelenih listov je odličen tudi za balkonsko vrtnarjenje. Za gojenje je dovolj že deset centimetrov globok zabojček. S kombiniranjem vrst in sort, ki se razlikujejo med seboj po barvi in obliki listov, lahko ustvarimo prave mojstrovine, privlačne tudi za oko.Jerneja Jošar, univ. dipl. ing. agronomije
