Zeljevke se sejejo že v marcu

Zeljevke, pravimo jim tudi kapusnice, so skupina rastlin, ki spada v obširno botanično družino križnic. Ker se odlikujejo po množici zdravju koristnih snovi, ne bi smele manjkati na nobenem krožniku. Zakaj si jih torej ne bi pridelali sami?

Ni težko, le nekaj pravil moramo poznati in zadostiti njihovim potrebam. Tokrat pišemo o tistih vrstah in njihovih sortah, ki jih lahko sejemo že marca.

S sadikami skrajšamo čas pridelave

Med prvimi, ki jih lahko sejemo v notranje prostore že februarja, marca pa je za to opravilo že skrajni čas, so  zgodnje sorte zelja, cvetače, ohrovta in brokolija.

Z vzgojo sadik v notranjih prostorih si lahko kar krepko skrajšamo čas pridelave. To je še posebej pomembno pri zelenjadnicah, ki imajo dolgo vegetacijsko dobo in prej omenjene zagotovo spadajo mednje. Od setve do pobiranja namreč potrebujejo kar tri do štiri mesece. In namesto, da bi marca in aprila, ko so razmere na prostem primerne za setev, sejali, takrat sadimo že sadike.

Seme posejemo v pladnje ali lončke, ki imajo preluknjano dno. Sejemo kar se da na redko, v substrat namenjem
setvi. Ta je bolj zračen in ne vsebuje založnih gnojil. Sama substrat pred setvijo blago namočim, da semena padejo v vlažno posteljico. Seme pokrijemo s tanko plastjo substrata, ki ne sme biti debela več kot pol centimetra. Po setvi zalijemo, najbolje kar s pršilko, da močan curek vode ne zbije substrata.

Lončke in pladnje pokrijemo s prozornim pokrovom, ki mora biti na nekaj mestih preluknjan. S pokrovom omogočimo boljšo zračno vlago in malo višje temperature, kar vpliva na hitrejši vznik rastlin, luknje v pokrovu
pa preprečijo, da bi bilo vlage preveč, temperature pa previsoke – kaj hitro bi to lahko povzročilo, da bi se semena dobesedno skuhala. V stanovanju poiščemo najbolj svetel prostor, ponavadi je to kar okenska polica. Sobna temperatura, okoli 21 do 23 stopinj celzija, bo ravno pravšnja. Ko se pojavijo prvi listi, pokrov odstranimo.

Presajamo v večje lončke, ko rastline razvijejo tri do štiri prave liste. S presajanjem spodbudimo močnejši razvoj koreninskega sistema. Če smo sejali na redko, presajanje v lončke niti ni potrebno.

Aprila so sadike že godne za presajanje na prosto. Ko presajate sadike, jih posadite globlje, kot so rasle v lončku, najbolje kar do prvih listov. Tako bodo rastline bolj stabilne in se kasneje ne bodo prevračale.

Velike porabnice hranil

Zeljevke so velike porabnice hranil, predvsem dušika, zato potrebujejo res dobro pognojena tla. Sadimo jih lahko na tiste grede, ki smo jih gnojili s hlevskim gnojem. Leto pred njimi pa naj rastejo na gredi stročnice, ki tla bogatijo z dušikom. Če na svojem vrtu, tako kot jaz, ne uporabljate hlevskega gnoja, grede pognojite s kompostom, ob sajenju pa v jamico dodajte še pest ali dve komposta ali nekaj zrn ekološkega dehidriranega gnojila, ki ga kupite v vrtnih centrih. Med rastjo dodamo nekaj lesnega pepela. Ta vsebuje veliko kalija, ki ga zeljevke prav tako potrebujejo za dobro rast. Rade imajo tudi bolj zbita kot rahla tla. Zgodnje sorte potrebujejo sončno lego.

Kolobar je nujen

Na isto gredo sadimo zeljevke šele vsako peto leto ter pazimo, da niso na tej gredi rasle tudi ostale rastline iz družine križnic. Najbolje bo, če zgodnje sorte zeljevk posadimo na grede, kjer so lansko leto rasle stročnice, kot je nizek fižol.

Dobre in slabe sosede

Med zeljevke posadimo gomoljno ali stebelno zeleno, vendar kasneje maja, ko bo za njo primeren čas. Zelena s svojim vonjem odganja kapusovega belina.

Zgodnje sorte, o katerih je govora, sadimo v mešane posevke z bobom in grahom, ki jim gnojijo tla. Na koreninah stročnic živijo drobne bakterije, ki imajo to lastnost, da vežejo nase dušik iz zraka. Ta je na voljo potem samim stročnicam, ki ga potrebujejo za dobro rast in kasneje še naknadnim posevkom, ki jim sledijo.

Solata sicer nima nobenega posebnega vpliva na rast zeljevk, vendar je na mojih gredah vedno v njihovi družbi. V primerjavi z nekaterimi zelenjadnicami ima dokaj hitro rast, zato preden ogromni listi zelja, ohrovta, cvetače ali brokolija prekrijejo grede, solato že poberem.

LEGENDA:

dobre

slabe

 

 

 

 

 

Bolezni in škodljivci

Največ težav na zeljevkah povzročajo gosenice metulja z imenom kapusov belin. Odrasla samica metulja leže drobna rumena jajčeca v manjše skupine na spodnjo stran listov. Z rednim pregledovanjem listov lahko uničimo jajčeca in izlegle gosenice kar s prsti. Sicer pa kapusovega belina odganja vonj zelene, ki jo posadimo med zeljevke. Škropimo lahko tudi s pelinovim čajem.

Zelje

Za setev in presajanje sadik izberemo dan za list. Ko presajamo, dodamo v jamico pest ali dve komposta ali pest dehidriranega hlevskega gnoja. Sadike posadimo globlje, kot so rasle v lončku, najbolje kar do prvih listov.

Zelje potrebuje za rast veliko prostora, zato med rastlinami pustimo vsaj pol metra razmika. Po sajenju tla zastremo s slamo ali senom. Zastirka bo ohranjala tla vlažna, hkrati pa preprečevala rast plevela.

V času, ko rastline začnejo oblikovati glave, potrebujejo tudi veliko zračne vlage. Maja je lahko že kar vroče zato zalivanje zgodaj zjutraj (ko sonce še ni močno, rastline pa ne pregrete) z razpršenim curkom kar povprek po
rastlinah, pride zelo prav. Če zjutraj ne utegnemo, to delo opravimo pozno zvečer.

Glavnati ohrovt

Že sam videz rastline nam da vedeti, da je glavnati ohrovt bližnji sorodnik zelja. Razlikujeta se po tem, da ima ohrovt temno zelene, skoraj modrikasto navdihnjene liste, ki so na gosto prepredeni z žilami, nagubani, listni rob pa je valovit.

Za setev in sajenje izberemo dan za list. Sadimo tako, da med rastlinami pustimo vsaj pol metra razmika. Pridelek pobiramo junija. Sama posadim ohrovt malo gosteje in ko se oblikujejo majhne glavice, posevek redčim. Majhne ohrovtove glavice so namreč prav tako zelo okusne.

Cvetača

Cvetača je ožja sorodnica prej opisanih rastlin, vendar je za pridelavo veliko bolj zahtevna. Ampak, če vemo kaj potrebuje, da bo lepo rasla, ni razloga, da je ne bi poskusili gojiti tudi na našem vrtu.

Aprila je čas za presajanje zgodnjih sort, ki jih pobiramo junija. Med sadikami naj bo 60 centimetrov razmika. Čeprav je pri cvetači del, ki ga uživamo cvet, sejemo in sadimo ob dnevih za list. Poskusi so namreč pokazali, da se cvet cvetače slabše razvija, rastline pa zacvetijo, še preden so zrele za spravilo, če jo sejemo in presajamo ob dnevih za cvet.

Ob pomanjkanju vlage se pogosto namesto lepe velike rože razvijejo majhni štrclji, zato mlade rastline redno zalivamo in poskrbimo za zastirko. Kasneje, ko cvetača že oblikuje lepo rožo, le to, da bi ostala bela, zasenčimo. Najlažje to naredimo tako, da dva lista rahlo zalomimo in upognemo preko cveta. Pridelek pobiramo junija, oziroma, ko smo zadovoljni z velikostjo glave.

Brokoli

Za setev in presajanje izberemo dan za cvet, saj je del rastline, ki jo uživamo cvet, oziroma socvetje z odebeljenim cvetnim steblom. Sadike sadimo globlje, kot so rasle v lončku, med njimi pustimo 50 centimetrov razmika.

Ko so cvetni poganjki lepo oblikovani in dovolj veliki, jih lahko začnemo pobirati. Najlažje bo, če to storimo z ostrim nožem. Vendar z rezanjem ne čakajmo predolgo, da se drobni cvetovi, ki sestavljajo socvetje, prej ne odprejo, zacvetijo. Res so zlato rumeni cvetovi na mogočni rastlini ljubko privlačni in čisto na začetku cvetenja morda še užitni. Hitro pa postane ta del rastline vlaknat in neuporaben. Da pospešimo tvorbo stranskih cvetov, odrežemo vrhnje, glavno socvetje. Sicer pa nabiramo najprej spodnje cvetove, saj bomo s tem dosegli večkratno
nabiranje.

Jerneja Jošar,uni. di pl. ing. agronomije