Dobri javni prostori izboljšujejo kakovost življenja

To, da je tudi v urbanem okolju pomembno, da zadostimo plezanju, rekreaciji in zabavi, so nekatera slovenska mesta že ugotovila. Parki, otroška igrišča, zunanja igrala in zunanji fitnesi … Vse to vpliva na kakovost bivanja – letos bomo, kot kaže, lahko na zraku uživali še globoko v jesen.

»Dobri javni prostori uporabnike prepričajo, da več časa preživijo zunaj. To pa ima posledično zelo dober vpliv na zdravje, saj se več gibljejo in so na svežem zraku, kar zmanjšuje stres. Zeleni javni prostori so pomembni tudi z vidika kakovosti zraka in zmanjševanja pregrevanja mest v vročih mesecih. Če so javni prostori zasnovani tako, da spodbujajo druženje, izboljšuje kakovost življenja tudi zato, ker omogočajo srečevanje ljudi, spoznavanje drugačnosti in vzpostavljanje novih socialnih stikov,« uvodoma našteje Alenka Korenjak iz kulturnega društva Prostorož, ki se ukvarja z vprašanji javnega urbanega prostora.

Zasnova javnega prostora, ki kliče po aktivnosti

»Nikakor ni potrebno, da so vse aktivnosti v parku vnaprej določene. S pravo zasnovo javnega prostora lahko ta ostane nekoliko nedokončan, torej odprt za ideje uporabnikov,« pravi sogovornica. Kljub temu pa je pri načrtovanju pomembno misliti na nekatere značilnosti, ki so skupne večini dobrih javnih prostorov.

»To so na primer razmerje med sončnimi in senčnimi površinami, razmerje med mirom in vrvežem. Poleg tega ima dober park hitre in počasne poti, pa tudi kakšno bližnjico. Seveda ni vedno možno upoštevati vseh elementov dobrega oblikovanja. Po našem mnenju je enako pomembno, da so zelene površine, npr. zelenice v stanovanjskih soseskah, navezane na vsakdanje poti in neposredno življenjsko okolje prebivalcev,« še pojasni.

Začutimo javni prostor

»Vsak meščan lahko nekaj naredi za svoje okolje. V prvi fazi že to, da več prostega časa preživi zunaj, začuti javni prostor in tako ugotovi, kako bi ga lahko izboljšal,« poudarja Alenka Korenjak iz kulturnega društva Prostorož.

Precej starejših stanovanjskih sosesk v Sloveniji je zelo zelenih. »Kljub perečim problemom parkiranja in nejasnih lastništev lahko meščani vedno najdejo zelenico, ki jim je pri srcu, se začno na njej zbirati, se mogoče spoznajo s še nekaj sosedi in ob pogovoru izluščijo, kaj bi si želeli za svoje okolje,« dodaja.

Kot svetuje, lahko prostor najprej testirajo z začasno opremo, kot so zložljivi stoli, ležalniki za na plažo, s sabo lahko prinesejo svoje igrače, poleti lahko organizirajo piknik, pozimi pa dvoboj v kepanju, kot se je zadnjo zimo npr. spontano odvil v Tivoliju.

Igralne ulice

V tujini se je uveljavila zelo zanimiva praksa ‘igralne ulice’. »Stanovalci neke ulice se odločijo, da bodo ulico vsake toliko, npr. vsako sredo popoldne, zaprli za promet in dali prostor otrokom, pešcem in ostalim ne-avtomobilskim uporabnikom javnega prostora,« Alenka Korenjak pojasni, kako zadeva deluje.

Ulica tako začasno postane igralna ulica, na kateri se otroci lahko varno igrajo, različne generacije pa se družijo med sabo na prostem. »Igralna ulica ne potrebuje nobene dodatne opreme, saj uporabnike navduši že samo dejstvo, da na cesti ni avtomobilov,« še poudari in doda, da bi si v Sloveniji zagotovo želeli videti takšne in podobne iniciative.