Sadni nasadi v Sloveniji: vse manj jabolk in hrušk, več orehov in jagodičevja

Kot poroča SURS, se je sestava sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih od leta 2012 spremenila. Ponovno se je zmanjšala površina, zasajena z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečala pa površina z lupinasti sadjem.

Kot navajajo, se je površina, zasajena z našimi najpogostejšimi sadnimi vrstami, to so jablane, hruške, breskve in nektarije, skupaj zmanjšala kar za 482 hektarjev. Nasadi breskev in nektarin, so se v zadnjih petnajstih letih skrčili za več kot polovico, v letu 2017 smo jih tako obdelovali le 282 hektarjev.

Nasprotno smo pri določenih sadnih vrstah zaznali pomembno povečanje zasajene površine. Najbolj se je povečala površina kjer raste lupinasto sadje. V primerjavi z letom 2012, se je površina zasajena z orehi skoraj podvojila, skupaj smo jih pridelovali na skoraj 340 hektarjih, postali so druga najbolj zastopana sadna vrsta v intenzivnih sadovnjakih.

Petkrat več jagodičevja

Med koščičastim sadjem se je najbolj povečala površina, zasajena z marelicami (za 90 %), sledili sta površina s češpljami in slivami (ta se je povečala za 43 %) in površina s češnjami (za 36 %). Površina, zasajena z višnjami, se je od leta 2012 skrčila skoraj za polovico; skupaj smo jih pridelovali na 7,3 hektarja intenzivnih sadovnjakov. Površina, zasajena z jagodičastim sadjem, pa se je od leta 2012 povečala skoraj za petkrat; jagodičje smo namreč pridelovali skupaj na 224 hektarjih.

Večina sadovnjakov v Podravju

Večji del površine, zasajene z intenzivnimi sadovnjaki, leži v vzhodni Sloveniji, v njej pa izstopa predvsem podravska statistična regija, v kateri je 1.167 hektarjev intenzivnih sadovnjakov ali skoraj 30 % vse površine v Sloveniji, zasajene z intenzivnimi sadovnjaki.

Vir: SURS