S toplim vremenom pridejo tudi klopi
Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. “Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem,” pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Klopa lahko dobimo tudi na vrtu
Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. “Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh. Brž ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj je odraz klimatskih nihanj. Mila zima in vlažna pomlad pospešita dejavnost klopov,” pojasnjujejo na NIJZ. Nevarnost okužbe s klopi lahko tako traja že od februarja pa vse do novembra.
Kako se zaščitimo pred klopi na sprehodu v naravi?
- z oblačili, ki pokrivajo čim več kože,
- s svetlimi oblačili, da klopa čim prej opazimo,
- z repelentom, ki z vonjem odganja klope,
- po vrnitvi domov natačno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo lasišče,
- oblačila doma skrtačimo in operemo.
Najpogosteje nas klopi okužijo z Lymsko boreliozo
Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najbolj pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjena je po vsej Sloveniji. “Letno pri nas zabeležimo do več kot 6000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu,” povedo na NIJZ. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni.
Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi značilno obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko po besedah NIJZ pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.
Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke.
Klopni meningitis – glede razširjenosti smo na evropskem vrhu
Slovenija sodi med endemska področja in se tudi glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji, največ jih je na Gorenjskem, Koroškem in v Ljubljanski regiji.
“Klopni menigoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, prva faza bolezni se prične približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti,”razlagajo na NIJZ.
V letu 2015 je bilo prijavljenih 62 primerov klopnega meningoencefalitisa, kar je najnižje število prijav v zadnjih 30 letih in veliko nižje od povprečja za predhodnih 20 let (okrog 250 prijav letno).
Pri 5 do 10 % bolnikov se po njihovih podatkih pojavijo ohromitve, približno 1% obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju.
Vir: NIJZ
