Za pridelovalce jabolk leto 2016 katastrofalno – kaj bo letos?

V povprečju v Sloveniji letno pridelamo okoli 100 ton jabolk ali 50 kilogramov jabolk na prebivalca letno. Slovenec poje povprečno okoli 30 kg jabolk na leto.

Sadjarstvo je dolgoleten projekt z velikimi začetnimi finančnimi vložki, ki jih potrebujemo za sadike, opornice, protitočno mrežo, ograjo proti divjadi, namakalni sistem, hladilnico in drugo. Vložek se povrne počasi, z leti razvoja drevesa. Na hektar sadovnjaka s 3000 drevesi je treba vložiti med 60 do 70 tisoč evri začetnega finančnega zagona. V povprečju se drevo iztroši po okoli dvajsetih in nekaj več letih, nato je sadovnjak treba obnoviti z novimi sadikami.

»Lani smo zaradi aprilske pozebe pridelali 80 % manj jabolk kot običajno. Tako katastrofalne letine ne pomnimo. Najbolj so bili prizadeti pridelovalci na vzhodu države, kjer je sicer glavnina pridelave jabolk,« nam je povedal Boštjan Kozole, predsednik sekcije slovenskih pridelovalcev sadja pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij in direktor podjetja Evrosad, največjega slovenskega sadjarja. Poudari še, da je škoda velika; ogroža obstoj mnogih pridelovalcev jabolk. »Država jim je za nadomestilo škode namenila 3,5 milijona evrov, ki bodo izplačani predvidoma do marca, kar jim bo pomagalo pri začetku del v sadovnjakih za prihodnjo sezono.«
V pozebi je bilo po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prizadetih 4382 kmetovalcev oziroma 7.663 hektarov kmetijskih površin.

Invazija jabolk iz Poljske

Aleš Vdovič iz Sadjarstva Vdovič iz Zgornje Kungote na 11 hektarih svojih sadovnjakov letno običajno pridela od 25 do 30 ton jabolk. Lani jih je zaradi aprilske pozebe z dreves pobral zgolj 500 kilogramov.
»Na naši kmetiji smo iz živinoreje prešli na sadjarstvo, saj je delo v sadovnjakih nekoliko manj vsakodnevno obremenjujoče. Trenutno sadovnjak obnavljamo, kar terja nova sredstva vlaganja, nujno pa si moramo priskrbeti tudi zanesljiv vodni vir za naš namakalni sistem. Gojimo 10 sort jabolk, vsaka terja svoj način dela, obrezovanja, zaščite pred boleznimi. Globalizacija in ruski embargo, ki znižujejo cene sadju, sta v zadnjih letih zelo zaostrila pogoje našega delovanja, trg je zasut s cenovno ugodnejšimi jabolki iz Poljske. Ogromno proizvodnjo jabolk jim omogoča obilno sofinanciranje EU, svoje dodajo tudi cenejši stroški za delovno silo. Javni zavodi bi morali bolj posegati po sadju, pridelanem v Sloveniji, država pa bi morala z interventnim nakupom pozornost bolj usmeriti tudi na manjše pridelovalce,« je križe in težave malega sadjarja zaokrožil štajerski kmet, ki pa kljub težavam prizna, da se posel z jabolki izplača, sicer se z njim gotovo ne bi ukvarjal.

Aleš Vdovič, Sadjarstvo Vdovič:
»Javni zavodi bi morali bolj posegati po sadju, pridelanem v Sloveniji, država pa bi morala z interventnim nakupom pozornost bolj usmeriti tudi na manjše pridelovalce.«

Kako so slovenska jabolka zastopana na trgovskih policah?

Podali smo se po nekaj trgovinah in povprašali prodajalke in prodajalce, kolikšen delež jabolk v prodaji je slovenskih.
V Mercatorju so nam povedali, da vsako leto nabavijo več kot 7 tisoč ton slovenskih jabolk, večina je slovenskih. V ponudbi imajo tudi slovenska jabolka ekološke pridelave, vendar so količine odvisne od letine in jih morajo dopolnjevati z jabolki iz uvoza. V sezoni je v prodaji približno 15 vrst jabolk, od teh je okoli 95 % vrst jabolk slovenskih dobaviteljev.
Tudi v Šparu in Hofru dajejo prednost slovenskim pridelovalcem jabolk, pogoj je le, da izpolnjujejo vse potrebne standarde. V Šparovi ponudbi je okoli 12 vrst jabolk. V Hofru poudarjajo: »V konvencionalnem segmentu jabolk čez celotno leto ponujamo domača slovenska jabolka, in tako dosegamo 100-odstotni delež slovenskih jabolk.«
V Lidlu je delež slovenskih jabolk glede na celotno količino jabolk v njihovi ponudbi 90-odstoten. »Kot vsi naši dobavitelji sadja in zelenjave morajo imeti tudi pridelovalci jabolk certifikat Global G.A.P, ki je svetovno priznan standard za certificiranje postopkov pridelave kmetijskih pridelkov in pomeni varnost hrane ter zmanjšanje negativnih vplivov pridelave na okolje,« so poudarili. Po njihovih opažanjih povpraševanje po slovenskih jabolkih narašča; od leta 2015 se 10 odstotkov kupcev več odloča za nakup jabolk, pridelanih v Sloveniji.
V trgovinah Tuš so imeli zaradi odlične sezone v letu 2015 (deloma tudi leta 2016) na prodajnih policah le slovenska jabolka. Zaradi pomladanske pozebe v letu 2016, ko je bila ponudba slovenskih jabolk zelo okrnjena, manko slovenskih jabolk zdaj nadomeščajo z jabolki iz uvoza.

Združeni sadjarji – misija nemogoče?

Po prepričanju Kozoleta, predsednika sekcije slovenskih pridelovalcev sadja, je pri plasiranju naših jabolk na domačem, pa tudi tujem trgu, največja slabost nepovezanost pridelovalcev sadja oziroma jabolk. To je večni izziv pri delovanju sekcije slovenskih pridelovalcev žal kronično neuspešen. Tudi država bi tu lahko pripomogla z ugodnejšimi predpisi oziroma z bolj spodbudnim poslovnim okoljem.
»Eden od naših projektov za večje navdušenje potrošnikov za slovenska jabolka je tudi vključitev v promocijsko shemo ‘Izbrana kakovost’, h kateri bomo predvidoma pristopili letos. Izkazana kakovost je namreč to, kar potrošnik vse bolj terja. Embargo nakupa sadja za Rusijo je razmere na trgu jabolk še zaostril. Zaradi majhnosti in večjih stroškov pridelave so kratko povlekli predvsem slovenski sadjarji. Povezani bi lažje prodrli na tuje trge, saj je slovensko jabolko prepoznano kot izredno kakovostno,« zaključuje Kozole.

Vlado Kadunec

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Lupa, februar 2017. Naročite jo lahko na narocnine@ekodezela.si.