Dan Zemlje: Prenehajmo onesnaževati okolje s plastiko

Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo vsako leto 22. aprila, nas opominja, da si moramo vsak dan prizadevati za trajnostno naravnan razvoj, za zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet.

Geslo in glavna tema letošnjega dneva Zemlje je Prenehajmo onesnaževati okolje s plastiko (End Plastic Pollution). Kljub vse večji ekološki ozaveščenosti ljudi še vedno proizvedemo in v naravno okolje odvržemo preveč plastike. Nevladne organizacije opozarjajo, da milijoni ton plastike končajo na odlagališčih odpadkov, ali še huje, v morjih in oceanih.

Tudi v Sloveniji se je industrijska proizvodnja podjetij, ki so registrirana za  dejavnost proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas, v letu 2016 glede na leto 2015 povečala za 20 %.

Količine odpadkov iz plastike se zmanjšujejo

V letu 2016 je v Sloveniji nastalo 59.000 ton odpadkov iz plastike ali 19 % manj kot v letu 2015. V letu 2016 so bili ti odpadki 1,1 % vseh v Sloveniji nastalih odpadkov, v letu 2015 pa 1,4 %. 49 % omenjenih odpadkov iz plastike je nastalo v storitvenih dejavnostih, 46 % v proizvodnih dejavnostih, 5 % pa v gospodinjstvih. (Odpadki iz plastike zajemajo vso odpadno plastično embalažo, odpadno plastiko, zbrano v okviru komunalnih odpadkov, ter odpadno plastiko iz proizvodnje, priprave dobave in uporabe plastike v proizvodnih in storitvenih dejavnostih).

Uvoz in izvoz odpadkov iz plastike

105.000 ton odpadkov iz plastike je bilo v Slovenijo v letu 2016 uvoženih, kar je skoraj dvakrat toliko, kot jih je nastalo doma. Ti odpadki so predstavljali 11 % vseh v tem letu v Slovenijo uvoženih odpadkov. 51.000 ton odpadkov iz plastike pa se je v letu 2016 iz Slovenije izvozilo; izvoženih je bilo torej skoraj pol manj odpadkov iz plastike, kot jih je bilo uvoženih.

Prebivalec Slovenije je v letu 2016 proizvedel povprečno 476 kg komunalnih odpadkov (1,3 kg na dan) ali za 5,5 % več kot v letu 2015.

Kako Slovenija ravna z odpadki iz plastike?

24 % vseh v letu 2016 doma nastalih in v Slovenijo uvoženih odpadkov iz plastike se je recikliralo, 4 % teh odpadkov so bili sežgani za namen energetske predelave, 2 % sta se odložila na odlagališčih, 31 % pa se jih je izvozilo, preostalih 39 % je bilo vključenih v druge postopke ravnanja z odpadki (v pripravo na obdelavo, skladiščenje, sežig z namenom, da se odstranijo, ipd.).

Na komunalna odlagališča je bilo odloženih 38 kg komunalnih odpadkov na prebivalca ali za 62,4 % manj kot v letu 2015.

Kako smo ravnali z okoljem?

V letu 2016 smo načrpali 887 milijonov m3 vode: 706 milijonov m3 iz površinskih, 181 milijonov m3 pa iz podzemnih vodnih virov. Skoraj vsa voda, načrpana iz površinskih vodnih virov (99 %), je bila uporabljena za proizvodne procese v različnih industrijskih dejavnostih, velika večina vode, načrpane iz podzemnih vodnih virov (88 % vode), pa je bila uporabljena za potrebe javnega vodovoda.

Naložbe (investicije) v varstvo okolja so v letu 2016 znašale 212 milijonov EUR. Največji delež teh sredstev so bile  investicije v ravnanje z odpadki, in sicer skoraj 43 % (92 milijonov EUR). Tekoči izdatki za varstvo okolja so v letu 2016 znašali 505 milijonov EUR; od tega so obsegali največji delež tekoči izdatki za ravnanje z odpadki, 61 % (308 milijonov EUR).

Okoljski davki

V letu 2016 je bilo plačanih v proračun RS za 1,6 milijarde EUR okoljskih davkov; to pomeni, da je delež okoljskih davkov znašal skoraj 4 % bruto domačega proizvoda (BDP); 63 % vseh okoljskih davkov so plačala gospodinjstva, preostalih 37 % je plačal gospodarski sektor.

Narava je dar, ki nam omogoča življenje

To je eno glavnih sporočil razstave Študijski krožki v slovenskem prostoru, ki bo od Svetovnega dneva Zemlje do Svetovnega dneva okolja (5. junija) potekala na Jakopičevem sprehajališču v Parku Tivoli v Ljubljani. Avtorji razstave so študijski krožki, ki jih vodi Andragoški center Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je soorganizator razstave, ki dopolnjuje sporočila študijskih krožkov o tem, kako zaklade narave ohranjati za prihodnje rodove.

Več kot 100 slik iz različnih krajev Slovenije pripoveduje o dediščini, kulturni in naravni, ki je živa, njena pestrost prispeva k naši trajnosti in nas uči sobivanja, tudi z naravo. Spodbujajo k ponovni uporabi, vzdrževanju in predelavi, samooskrbi, ekološki pridelavi hrane, uporabi najsodobnejših zelenih tehnologij, učenju v naravi in od narave. Prispevajo k iskanju odgovorov na vprašanje, kako hkrati doseči blaginjo in manj obremenjevati okolje. Poudarek je na ljudeh, ki kljub rabi virov ohranjajo Slovenijo zeleno, čisto in našo.

Vir: MOP in SURS