Vidra: nekdaj preganjena, danes ogrožena
Sladkovodni ekosistemi so med najbolj ogroženimi na svetu, kar potrjuje tudi WWF Poročilo o stanju planeta 2018. V Evropi imamo močan zakon, ki ščiti naše reke, jezera, mokrišča, potoke, somornico in podtalnico – Okvirno vodno direktivo. Slednja zagotavlja tudi, da so vodni viri v slabem stanju, najkasneje do leta 2027 obnovljeni in oživljeni. Le tako se bodo zaščitile mnoge živalske vrste, ki so danes ogrožene, kot na primer vidra.
Evrazijska vidra (Lutra lutra) je edina vidra, ki živi na območju Evrope. Vidra prilagaja prehrano razpoložljivim vrstam plena (ribe, raki, dvoživke …), ki so v tistem trenutku najpogostejše in najlažje dostopne. Uvrščena je med plenilce najvišjega reda v sladkovodnih ekosistemih, prav na vrh prehranske piramide. Po svoji vlogi v naravi je zelo podobna velikim zverem.
V preteklosti preganjana
Vidre so na začetku prejšnjega stoletja po Evropi intenzivno preganjali in lovili. Tudi vse večje potrebe po intenzivnem kmetijstvu in reguliranje ter osuševanje vodotokov, prestavljanje strug in odstranjevanje obrežne vegetacije, jim ni koristilo. Postale so izjemno redka, v nekaterih državah celo iztrebljena vrsta.
Vidra spada med ranljive vrste v Sloveniji
Podatkov o natančni razširjenosti vidre v Sloveniji, trenutno ni. Po dostopnih podatkih Lutra, Inštituta za ohranjanje naravne dediščine se vidra pojavlja tako v jadranskem kot tudi v donavskem povodju. Redkeje jo sledijo na Soči, Idrijci in Vipavi. Se pa z vitalno in sklenjeno populacijo lahko pohvali območje Goričkega, kjer ji zelo ustrezajo potoki, rečice, reke in zgrajeni vodni zadrževalniki.
Vir: Lutra, WWF
