Zelena podjetja: Okoljska ozaveščenost podjetja je konkurenčna prednost
<![CDATA[
Okoljska odgovornost kot del družbene odgovornosti podjetij ni zgolj trend in nuja, prinaša tudi stroškovne prihranke, konkurenčno prednost, boljšo prepoznavnost in ugled. Tega se zavedajo tudi naša podjetja, ki se v zadnjih letih opazno trudijo za pridobitev certifikatov in znakov, ki potrjujejo okoljsko držo.
Slovenija ohranjanju okolja posveča precejšno pozornost in to se kaže tudi v rezultatih analiz
Po podatkih Agencije RS za okolje so se skupni izpusti, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo v obdobju 1990–2014 zmanjšali za 75 %, prav tako so se za 51 % zmanjšali izpusti predhodnikov ozona.
Na področju voda se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem ko je postopkov samo primarnega čiščenja vse manj.
V letu 2013 je prišlo do naglega povečanja deleža obnovljivih virov v bruto rabi končne energije. V obdobju 2008–2012 se je učinkovitost rabe energije povečala, pri čemer so trendi po posameznih panogah zelo različni in razgibani. Energetska učinkovitost in specifična energijska učinkovitost v cestnem tovornem prevozu se je izboljšala.
Čeprav se na vseh področjih okolja iz leta v leto kažejo izboljšave, bomo morali večjo pozornost posvetiti zmanjšanju oz. preprečevanju onesnaženja z ozonom, delci PM10 in PM 2,5, izboljšati kakovost podzemne in pitne vode in hkrati še izboljšati čiščenje odpadnih voda. Veliko prostora za izboljšave je tudi pri energetski učinkovitosti in rabi energije v sektorjih rabe končne energije.
»Nuja je izpolnjevanje zahtev okoljske zakonodaje, vse kar je več, pa pomeni konkurenčno prednost, boljšo prepoznavnost in ugled podjetja.«
Okoljska odgovornost ni samo nuja, je prednost
Romana Benčina iz Službe za varstvo okolja Gospodarske zbornice Slovenije pove: »Nuja je izpolnjevanje zahtev okoljske zakonodaje, vse kar je več – v smislu doseganja strožjih okoljskih meril, pa pomeni konkurenčno prednost, boljšo prepoznavnost in ugled. Trajnostni razvoj je moto vseh slovenskih podjetij, kar pa se ne odraža na številu pridobljenih certifikatov.«
Zelena naravnanost ne pomeni izrecno samo produciranje novih okoljsko in snovno učinkovitejših proizvodov, tako izdelkov kot storitev, temveč nenehne izboljšave obstoječih proizvodov skozi celoten življenjski krog. Okoljska odgovornost se mora prepoznati tako na strani ponudnikov kot tudi pri javnih naročilih in drugih kupcih, saj le tako lahko pričakujemo dolgoročne uspehe na tem področju. Na GZS-ju pričakujejo veliko podporo uvedbi zelenega javnega naročanja ter večji poudarek pri ohranjanju naravnih virov.
Barbara Rudolf
]]>
