Znanstveniki opozarjajo na nevarne bakterije, ki so bile do zdaj skrite globoko v ledu
Dolgo speče bakterije in virusi, ki so bili več stoletij ujeti v večnem ledu, se s segrevanjem podnebja prebujajo.
Skozi zgodovino smo ljudje sobivali z bakterijami in virusi, od obdobij kuge in koz smo postali odporni nanje, v odgovor pa so se razvili novi – z novimi okužbami. Antibiotike ponamo že skoraj stoletje, od Flemingovega odkritja penicilina. A vendarle so v zadnjem času prisotne bakterije, ki so razvile odpornost na antibiotike. Hkrati pa smo ljudje razvili nekakšno naravno odpornost na določene viruse, ki smo jih preboleli.
Kaj pa bi se zgodilo, če bi bili kar naenkrat izpostavljeni smrtonosnim bakterijam in virusom, s katerimi nismo bili v stiku več tisoč let ali sploh še nikoli?
Znanstveniki opozarjajo, da se lahko zgodi, da bomo to spoznali kaj kmalu. Zaradi podnebnih spremememb se namreč tali večno zamrznjena zemlja, v kateri so bili do sedaj večno zamrznjeni tudi prazgodovinski virusi in bakterije. Zdaj se zaradi višjih temperatur prebujajo v življenje.
Avgusta lani je npr. v odročnem predelu Sibirije, ki je znotraj Arktičnega kroga, 12 letni deček umrl, vsaj 20 ljudi pa je bilo hospitaliziranih – zaradi antraksa. Teorija pravi, da je pred 75 leti tam umrla srna, okužena z antraksom, truplo pa je ostalo zamrznjeno do lanskega vročinskega vala. Več kot 2000 srnjadi se je okužilo, kar je vodilo tudi do okužb ljudi.
Milijone let stari mikroorganizmi
S segrevanjem Zemlje se segrevajo plasti ledu in zemlje, ki so bili zamrznjeni milijone let. Zmrznjena zemlja pa je idealno leglo bakterij – na tak način lahko preživijo zelo zelo dolgo obdobje.
“Večno zmrznjena zemlja je odličen konzervans mikrobov in virusov, ker je hladna, temna in brez kisika,” pravi evolucijski biolog Jean-Michel Claverie iz Univerze v Franciji. “Patogeni virusi ki lahko inficirajo ljudi in živali, so lahko ohranjeni v starih zmrznjenih plasteh, prav lahko so med njimi taki, ki so že zakrivili epidemije v preteklosti,” še poudarja. Dodaja, da je nevarnost predvsem v tem, ker naši imunski sistemi niso odporni na mikrobe, s katerimi še nismo bili v stiku.
Segrevanje Zemlje poleg bolezni “s severa” prinaša tudi bolezni “z juga”
Dodatno pa znanstvenike skrbi tudi možnost izbruha bolezni “z juga” – s segrevanjem podnebja bodo namreč vse severnejše dežele ogrožene z boleznimi, ki so bile do sedaj značilne za tropske kraje, kot so malarija, kolera in denge hemoragična vročica.
Vir: BBC Earth
