Materinski dan

Matere si zaslužijo več kot le en dan

V Sloveniji 25. marca obeležujemo
materinski dan. Gre za neformalni praznik, ki se je v Evropo razširil
po 2. svetovni vojni, ob njem pa izražamo izražamo zahvalo in
pozornost vsem ženskam v vlogi matere.

V naših krajih se je začel materinski
dan širše praznovati po letu 1991. Po mnogih zgodovinskih
pričevanjih materinski dan ne izhaja iz verskih praznovanj, čeprav
katoliške države 25. marca obeležujejo Marijino oznanjenje.

Kibela, Hilaria, Magna Mater?

Po nekaterih podatkih naj bi čaščenje
mater izviralo iz stare Grčije, ko so Grki prirejali letna
praznovanja v čast boginji Kibeli, ki so jo povezovali z grško
boginjo zemlje, Gajo. Kibelo so Grki imenovali tudi Mati, pogosto pa
je bila upodobljena kot noseča ženska. Praznovanje naj bi po
zgodovinskih virih prevzeli tudi Rimljani, ki so boginjo poimenovali
Hilaria in Magna mater (Velika mati). Častili so jo v času
enakonočja, 21. marca, ko obeležujemo prvi pomladni dan.

Za utemeljiteljico velja Anna Marie
Jarvis

Za utemeljiteljico materinskega dne naj
bi veljala Anna Jarvis, ki je leta 1908, tri leta po materini smrti,
pripravila spominsko slovesnost v čas svoji materi in vseh mater.
Jarvisova si je prizadevala, da bi bil praznik, namenjam materam,
uzakonjen, zato je pisala politikom. Leta 1914 je ameriški
predsednik Wodraw Wilson podpisal zakon, po katerem naj bi vsako
drugo nedeljo v maju praznovali materinski dan kot državni praznik,
prvenstveno namenjen materam, ki so v prvi svetovni vojni izgubile
sinove. Po nekaj letih je Anna Jarvis spoznala, da je praznik postal
le priložnost za zaslužek trgovcev, zato je večkrat protestirala
in se celo zavzemala, da bi praznik ukinili. Izjavila naj bi celo, da
ji je žal, da ga je sploh ustanovila.

Materinski dan se po večini držav po
svetu praznuje spomladi, le nekatere države ga obeležujejo v drugih
letnih časih – Mjanmar v januarju, Norveška in Kosovo v
februarju, Luksemburg v juniju, Tajska in Kostarika v avgustu,
Argentina in Belorusija v oktobru, Rusija v novembru in Indonezija v
decembru.

V Sloveniji nekaj več kot 663.000
mater

V Sloveniji se je v zadnjih 60 letih
rodilo največ otrok v letu 1955 (32.000), najmanj pa v letu 2003
(17.000). Po zadnjih statističnih podatkih je v Sloveniji nekaj več
kot 663.000 mater. Največ otrok se je po drugi svetovni vojni rodilo
v letu 1955, več kot 32.000, najmanj pa v letu 2003, nekaj več kot
17.300.

Vsaka šesta je mati samohranilka

Po podatkih Statističnega urada je v
Sloveniji 116.295 družin, ki jih tvorijo le mati in otroci. Glede na
podatke, je tako vsaka šesta mati samohranilka. Po podatkih
Evropskega parlamenta je pet odstotkov evropskih mater samohranilk,
uvrščajo pa se med ranljive skupine. Kot še poročajo v Evropskem
parlamentu, so te matere pogosto zmotno označene zgolj za
neodgovorne najstnice, čeprav je v resnici 85 % vseh staršev
samohranilcev v Evropi žensk med 25. in 64. letom.

Negativni učinki gospodarske in
finančne krize, ki jih občuti vsa evropska skupnost, še posebej
močno prizadenejo ženske. Posledice so še toliko hujše za veliko
večino mater samohranilk, ki so v najbolj aktivnih letih (med 25. in
40. letom starosti). Ker se matere samohranilke razlikujejo po
starosti in socialno-ekonomskem okolju, iz katerega prihajajo, ni
določljivega lobija, ki bi zagovarjal interese vseh mater
samohranilk, saj različne politike na vsako od teh mater učinkujejo
drugače. Zato Evropski parlament poziva vse države članice, naj
položaju mater samohranilk namenijo več pozornosti, hkrati pa jih
spodbuja k sprejemanju javne politike, s področja izobraževanja,
oskrbe in nege, zdravstva, zaposlovanja, sistemov socialne varnosti
in stanovanj, da bi podprle potrebe in stvarnost enostarševskih
družin, zlasti razmere družin mater samohranilk.

»Brez pomoči staršev ne bi zmogla«

O izzivih, s katerimi se srečujejo
matere samohranilke, smo povprašali 40-letno samohranilko z
Gorenjske: »Težav in izzivov je veliko, predvsem imam premalo časa
zase. Na prvo mesto postavljam otroka, njuno šolo, obšolske
dejavnosti, nato pa še njune hobije, druženje s prijatelji …
Težko je biti mama samohranilka, brez pomoči staršev enostavno ne
bi zmogla. Država nima posluha za matere samohranilke. Sama sem
zaposlena v instituciji, ki ni ‘družinam prijazna’, kaj šele
materam samohranilkam. Prostega časa nimam. OTroka nista še dovolj
samostojna, in zato ne ostajata sama. Svoje potrebe v resnici
zanemarjam, saj so potrebe otrok na prvem mestu. Če sta zadovoljna
in srečna, se tako počutim tudi jaz. Nekdo išče zadovoljstvo v
športu, plesu, v družbi – jaz pa v teh rečeh.«

Materinski dan – čas za hvaležnost

Zaradi hitrega tempa življenja pogosto
pozabimo na drobne pozornosti, ki bi našim mamam pomenile veliko.
Čeprav bodo mame vesele vsakega šopka rož, verzov ali pa sladkih
pregreh, bodo zagotovo še bolj zadovoljne, če jim namenimo svoj čas
– pa četudi to samo pomeni, da z njo poklepetamo, se posmejimo in
jo spravimo v dobro voljo.

Kristina Žnidar