Svetovni dan mladih: položaj mladih je zaskrbljujoč

<![CDATA[12. avgusta v Sloveniji in po svetu obeležujemo Svetovni dan mladih, s katerim se izpostavlja pomen težnje mladih po lastni identiteti, smislu in iskanju svojega prostora pod soncem. Mladi pa med drugim lahko z energijo in radovednostjo pripomorejo k družbenim spremembam, ki se spreminjajo iz generacije v generacijo.
Generalna skupščina je 17. decembra 1999 potrdila predlog svetovne konference ministrov, ki so odgovorni za mlade, da se 12. avgust razglasi za Svetovni dan mladine. Združeni narodi so ta dan razglasili za mednarodni dan z namenom, da se vsako leto razpravlja o različnih vprašanjih in temah, ki zadevajo mlade ljudi.
Mladi se soočajo z brezposelnostjo in stanovanjsko problematiko
Kot pove Manja Zorko z Mladinskega sveta Slovenije, je položaj mladih – v smislu možnosti za njihovo osamosvajanje – slab, perspektiva današnjih generacij mladih pa verjetno najslabša v zgodovini samostojne države. »85 % mladih še vedno živi pri svojih starših. Delež mladih med brezposelnimi je še vedno visokih 22,4 %, stopnja brezposelnosti med mladimi 15–24 let je 26,6 %, med mladimi 24–29 let pa 17,1 %,« še doda Zorkova. Na Zvezi podeželske mladine pritrdijo, da se mladi najbolj soočajo z negotovostjo na področju zaposlovanja, kar se odraža na kasnejšem odločanju za samostojno življenje. Mladi so namreč pogosto večinoma zaposleni na začasnih delovnih mestih, zaradi česar imajo onemogočeno reševanje stanovanjskega vprašanja.
Manja Zorko še doda, da se težava zaposlovanja mladih delno rešuje z ukrepi Aktivne politike zaposlovanja in programom ‘Jamstvo za mlade’, vendar manjka določena strategija ustvarjanja delovnih mest, za reševanje stanovanjske problematike za mlade pa je na voljo malo ukrepov.

Program ‘Jamstvo za mlade’ do zdaj ni izpolnil pričakovanjNa področju zaposlovanja je bil nedavno sprejet nov Izvedbeni načrt Jamstva za mlade za obdobje 2016–2020. »Ob prejšnjem sprejemu programa Jamstvo za mlade v začetku leta 2014 so bila pričakovanja o njegovih učinkih na zmanjšanje brezposelnosti med mladimi velika. Žal so bila v veliki meri neuresničena, saj se ukrepi, sofinancirani z evropskimi sredstvi, niso izvajali v zadostni meri, ali pa se sploh niso izvajali. Temeljni namen Jamstva za mlade, da se vsakemu mlademu brezposelnemu v štirih mesecih ponudi zaposlitev, pripravništvo ali nadaljnje usposabljanje, ni bil dosežen. Kljub temu ocenjujemo, da je program pozitiven korak, saj je poleg omenjenih ukrepov doprinesel k boljšemu sodelovanju med resornimi ministrstvi, čeprav to še vedno ni na takšni ravni, kot bi moralo biti in se predstavniki mladih s to težavo še vedno soočamo,« predstavijo program na Mladinskem svetu Slovenije.

Mladi kot del družbenih sprememb
Številne organizacije v Sloveniji si prizadevajo mlade čim bolj vključevati v reševanje družbenih vprašanj in oblikovanja rešitev. »Prepričani smo, da lahko s takšnim modelom sodelovanja prispevamo k oblikovanju uspešnih in učinkovitih javnih politik, ki posredno ali neposredno vplivajo na življenje mladih. Pomembno je, da smo mladi vključeni v celoten cikel, od uvrščanja tematik na dnevni red, oblikovanja politik do sprejemanja, implementacije in evalvacije,« še pove Manja Zorko.
Krovni dokument za mlade z usmeritvami izboljšanja njihovega položaja je Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022, ki z izvedbenim načrtom 2016–2017 združuje ukrepe na področjih izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva, bivanjskih razmer, zdravja in dobrega počutja, mladih in družbe ter mladinskega sektorja in kulture. »Z izvajanjem nacionalnega programa za mladino na Mladinskem svetu Slovenije nismo zadovoljni. Iz leta v leto ponavljamo, da se zamuja s sprejemanjem izvedbenih načrtov programa, opozarjamo na splošno nepovezanost izvajanja med različnimi državnimi institucijami in ne nazadnje tudi na pomanjkanje sredstev, ki jih država namenja za uresničevanje programa,« pojasnjuje sogovornica.
Mladi na podeželju
Na Zvezi podeželske mladine so prepričani, da se mladi odločajo za delo na kmetijah prav zaradi vedno večje brezposelnosti. Kot še povedo, imajo mladi kmetje na voljo sredstva za pomoč za zagon dejavnosti iz Programa razvoja podeželja. Finančna vzpodbuda je namenjena tistim mladim, ki v celoti prevzamejo kmetijo, več sredstev pa dobijo tisti, ki se na kmetiji tudi zaposlijo. »Zveza slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarska zbornica in Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pripravljamo petletni akcijski načrt dela z mladimi kmeti, za katerega upamo, da bo preko različnih aktivnosti mladim nudil podporo pri vodenju in razvoju kmetije,« še dodajo na Zvezi.

Zveza podeželske mladine na letošnjem kmetijsko-živilskem sejmu pripravlja aktivnosti v okviru Mednarodnega dneva mladih. »Za mlade pripravljamo zanimiv program, na naši stojnici se bodo predstavljale regije oziroma društva podeželske mladine iz vse Slovenije. V nedeljo, 21. avgusta, ob 10.00 bo na prostoru Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano zanimiva okrogla miza, katere tema bo prav položaj mladih v kmetijstvu,« še povedo na Zvezi.

Letošnji Mednarodni dan mladih
Kot še povedo na Mladinskem svetu Slovenije, želijo ob letošnjem Mednarodnem dnevu mladine opozoriti na nujnost sistematičnega spremljanja položaja mladih, da lahko primerno načrtujejo ukrepe na različnih področjih od zaposlovanja, stanovanjske politike do izobraževanja, participacije, zdravja in kulture. »Mladinski svet Slovenije v pripravah na letošnji Mednarodni dan mladih ugotavlja, da so mladi na različnih področjih v primerjavi s starejšimi mnogokrat v slabšem položaju. A, če želimo krepiti medgeneracijsko sodelovanje, moramo poznati svoj položaj, priložnosti, izzive in ukrepati. Tokrat iniciativo raziskovanja položaja mladih prevzemamo mladi sami. V ta namen bomo na inovativen način mladim, odločevalcem in širši javnosti predstavili teme iz področja avtonomije mladih, mladinskega dela in predstavili položaj mladih v Sloveniji,« pove Manja Zorko.
 
In kaj pravijo mladi?

• Jure Tarman, 25 let:
• »Že nekaj časa razmišljam, da bi odprl svoje podjetje, in da bi bilo ‘fajn’, če bi država mladim pomagala na začetku te poti. Spomnim se, da je včasih dajala neko subvencijo. Trenutno se nič ne pritožujem, ker imam redno službo, vendar še vedno mislim, da je redno službo na dolgi rok dobiti težko. Če pa bi si zdaj ustvarjal družino in odpiral svoje podjetje, bi pa verjetno imel cel kup predlogov za državo.«
• Petra Kalan, 26 let:
  »Največja težava je dobiti zaposlitev po končnem študiju. Sama sem recimo morala odpreti s. p., da sem sploh zaposljiva. Ko pa dobiš službo, se pa starejši tako bojijo za svoje stolčke, da ni nobenega medgeneracijskega sodelovanja oz. prenašanja znanja na mlajše. Pogrešam kolektivni duh na splošno, vendar to je problem družbe in ne samo države.«
• Kristian Bitenc, 25 let:
• »Težava je v zaposljivosti mladih. oz., ko za to, kar študiramo, ne dobimo zaposlitve. Poleg vsega imamo premalo oz. nič delovne prakse na fakulteti, velja pa omeniti tudi stanovanjsko problematiko. Mladi si namreč ne moremo privoščiti najemnine, kreditno smo nesposobni. Če bi, recimo, želel kredit za avto, potrebujem vsaj dva poroka, da me krijeta. Država bi lahko prišla v marsičem nasproti mladim. «

Kristina Žnidar
Foto: Arhiv MMS]]>