Jutri obeležujemo Svetovni dan Zemlje

21. aprila, 2020

22. aprila že 50. leto zapored na svetovni ravni obeležujemo Svetovni dan Zemlje. Dan opozarja na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo.

Obeležujemo 50. obletnico zaznamovanja prvega Svetovnega dneva Zemlje, s katerim na svetovni ravni opozarjamo na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. Z ozaveščanjem o pomenu zdravega okolja, ki se ga v času epidemije še toliko bolj zavedamo, se “praznovanju”Svetovnega dneva Zemlje pridružujemo tudi v Sloveniji.

50. Svetovni dan Zemlje v znamenju podnebnih ukrepov

Letošnji Svetovni dan Zemlje je posvečen ukrepanju proti podnebnim spremembam. Gre za enega največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje.

“Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava. Če je ohranjena pestrost vrst rastlin in živali, če imajo vrste vitalne populacije in je genetska raznovrstnost visoka, so ekosistemi bolj odporni in se na spremembe lažje prilagajajo,” ob tem navajajo na Ministrstvu za okolje in prostor, kjer podpirajo številne aktivnosti za varovanje okolja, ki prispevajo k uspešnemu soočanju s podnebno in biodiverzitetno krizo. Med njimi so ozelenitev gopspodarstva, pomen narave, divjih opraševalcev …

Krožno gospodarstvo in ozelenitev gospodarstva

Procesi servisiranja, ponovne uporabe, obnove, souporabe ter nakupa storitev nam omogočajo, da materiali dalj časa ostanejo v obtoku ter tako omogočajo ohranjanje naravnih virov. Poudarek je na preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovi preobrazbi v visokokakovostne sekundarne vire. Osredotoča se na zasnovo in proizvodnjo na način, ki bi omogočali, da se uporabljeni viri čim dalje obdržijo v gospodarstvu.

Slovenija se je pridružila skupni pobudi 13 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa. Zeleni dogovor (Green Deal) je v središču oz med pomembnejšimi vidiki okrevanja evropskega gospodarstva, sporočajo z Ministrstva na Dan Zemlje.

Naravne podnebne rešitve

Strokovnjaki pri soočanju s podnebnimi spremembami izpostavljajo poseben pomen gozdov, travišč in mokrišč, ki jih v Sloveniji ohranjamo tudi s tem, da imajo status območja Natura 2000 ali so del zavarovanih območij. Na njih s pomočjo različnih finančnih virov, vključno s projektnimi sredstvi (npr. LIFE, evropska kohezijska politika, skupne kmetijska politika, evropsko gospodarsko sodelovanje) izvajamo aktivnosti ohranjanja in izboljševanja stanja ekosistemov. “Da bi naša prizadevanja še okrepili, smo pridobili tudi sredstva LIFE za integriran projekt okrepljenega upravljanja območij Natura 2000, ki ga izvajamo skupaj s 14 partnerji v obdobju 8 let,” poudarijo na MOP.

Varstvo divjih opraševalcev

Od opraševanja žuželk je odvisnih kar 4/5 kmetijskih in prostoživečih rastlin. Za zanesljivo opraševanje in s tem stabilno pridelavo hrane je zato ključnega pomena ohranjanje raznovrstnosti opraševalcev, ki pa v svetu izjemno hitro upada. Na državnih zavarovanih območjih z aktivnim upravljanjem izvajamo aktivnosti za izboljšanje njihovih habitatov in ozaveščamo o vlogi tega pomembnega dela biotske raznovrstnosti Slovenije. Izboljšanje habitatov divjih čebel ministrstvo podpira tudi prek projektov na Natura 2000 območjih, financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru katerih se na terenu izboljšuje stanje številnih travišč. Od leta 2019 na pobudo in ob sofinanciranju Ministrstva za okolje in prostor poteka tudi raziskava o divjih opraševalcih, ki jo vodi Nacionalni inštitut za biologijo.

Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali

Prebivalci Slovenije opažamo, da invazivne tujerodne vrste povzročajo vse več težav zdravju ljudi in gospodarstvu, strokovnjaki pa opozarjajo, da so postale ena od glavnih groženj biotski raznovrstnosti. Zaradi podnebnih sprememb se bodo nekatere invazivne tujerodne vrste še hitreje naselile ali širile. Z ukrepi Ministrstva za okolje in prostor preprečujemo njihov vnos in širitev. Ob pomoči različnih inštitucij in posameznikov smo zagotovili hitro odstranitev več vrst rastlin in živali, ki so bile v Sloveniji na novo zaznane, javnost pa obveščamo z informacijami na spletni strani Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali.

Tudi majhna dejanja štejejo: Kaj lahko na Dan Zemlje spremenimo?

Trenutna situacija kaže, da so spremembe ravnanja, ki koristijo planetu, naravi in vsem živim bitjem, mogoče (na primer smotrno ravnanje z viri kot je hrana in ravnanje z odapdki).

“Naravo Slovenije, njeno bogastvo in veliko raznolikost lahko ohranimo, če to podpira večina prebivalcev in če k temu prispevamo tudi osebno. Slovenija je med članicami Evropske unije, kjer si prebivalci osebno nadpovprečno prizadevamo za varstvo biotske raznovrstnosti in narave. Tako kažejo rezultati ankete, ki jo je pred nekaj leti objavila Evropska komisija. Za vse, ki si želimo prispevati k ohranjanju narave Slovenije, so številni strokovnjaki pomagali pripraviti priporočila, ki smo jih na ministrstvu zbrali na spletni strani Za ljubitelje narave,” pojasnjujejo na MOP.

Za konec pa poudarjajo, da Svetovni dan Zemlje ni samo danes. Vsak dan lahko naredimo nekaj, s čimer jo bomo ohranili v boljši kondiciji, za kar vam bodo hvaležne naslednje generacije in Zemlja.

 

Vir: MOP

(Visited 21 times, 1 visits today)