Vpliv okolja na zdravje: kakovost pitne vode

5. februarja, 2020
Vesna Bizjak

Za zdravje je zelo pomembna tudi zadostna hidracija. Ni pa vseeno, kakšno vodo pijemo. Kakšna je kakovost pitne vode po Sloveniji?

V Sloveniji še vedno velja, da iz pip teče voda dobre kakovosti. Čista in varna. So pa vodni viri na nekaterih območjih zelo ranljivi, na nekaterih pa še vedno precej obremenjeni zaradi kmetijstva.

»V splošnem lahko rečemo, da v Sloveniji pijemo dobro vodo. Prav tako je voda varna in kakovostna v vseh večjih mestih,« uvodoma pove Maja Kostanjšek z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Zatem pa doda, da je kakovostna voda precej odvisna od finančnih sredstev, ki jih lokalna skupnost nameni za zagotavljanje varne oskrbe, v katero sodijo zaščita vodnih virov, priprava pitne vode, če je ta potrebna, dezinfekcija vode in kakovostno vodovodno omrežje. »Če kakšen od teh dejavnikov manjka, obstaja večja možnost, da gre kaj narobe,« poudari. Upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo morajo vodo pred distribucijo pripravljati – s postopki filtracije, dezinfekcije ali kakšno drugo vrsto priprave.

Za približno 97 % prebivalcev v Sloveniji glavni vir pitne vode predstavlja podzemna voda. Iz poročila ARSO Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji za leto 2018 lahko razberemo, da so rezultati monitoringa podzemne vode pokazali, tako kot tudi v preteklih letih, da so bolj obremenjena vodna telesa, kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo, boljše kakovosti pa je podzemna voda v vodnih telesih s prevladujočo razpoklinsko ali kraško poroznostjo.

Nitrati v Savinjski, Dravski in Murski kotlini

»Zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti so najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije, in sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo,« navajajo v poročilu. Tako so v letu 2018 slabo kemijsko stanje, tako kot v vseh letih od 2012, določili za tri območja: »Podzemna voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini je čezmerno obremenjena z nitrati, na Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadlim produktom desetilatrazinom.«

Rezultati analize trendov so sicer pokazali, da vsebnost nitrata, atrazina in desetil-atrazina na večini merilnih mest upada. Na treh merilnih mestih pa so določili naraščanje nitrata. »Posebej problematično pa je, da sta dve taki merilni mesti na objektih na črpališčih pitne vode v Drnovem (Krška kotlina) in Skorbi (globok vodnjak SKORBA VG-3),« opozarjajo v poročilu na vpliv kmetijstva na kakovost pitne vode.

Obremenjenost z industrijo lokalnega značaja

Na nekaterih vodnih telesih so lani občasno ugotovili tudi lokalno obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki. V nasprotju z nitratom in pesticidi, ki odražajo pritisk kmetijstva in urbanizacije, lahkohlapne halogenirane organske spojine odražajo industrijsko obremenitev. »Našteta merilna mesta (v Savinjski, Dravski in Murski kotlini) so že več let obremenjena z omenjenimi spojinami, ker pa gre za lokalno obremenitev. Nobeno vodno telo zaradi preseganja vrednosti praga ni v slabem kemijskem stanju,« so zaključili.

Zdravila, droge, mikroplastika v vodi?

Lani je NLZOH v programu monitoringa pitne vode izvedel preskušanja na najbolj pogosto uporabljena zdravila. Analizirali so 93 vzorcev, ki so bili odvzeti na večjih vodovodih. »Zdravil v pitni vodi nismo našli, oziroma so bile vsebnosti pod našo mejo določanja. Ostanke zdravil najdemo v površinskih vodah, saj se sem stekajo komunalne odpadne vode. Čistilne naprave določena zdravila odstranijo, določenih pa sploh ne,« pove Maja Kostanjšek. Zdravil in drog v pitni vodi sicer ne iščejo rutinsko.

V letu 2018 so v tudi programu monitoringa pitne vode, kot povedo na NIJZ, v 31 vzorcih preverjali vsebnost kofeina (kot kazalnika vpliva komunalnih odpadnih voda) in 23 aktivnih snovi (zdravil, med katerimi so izbrani antibiotiki, hormoni, analgetiki, pomirjevala …) na tistih oskrbovalnih območjih, kjer je bil možen vpliv odpadnih komunalnih voda na vodne vire. V sledovih so zaznali kofein in acetilsalicilno kislino (merjeno kot salicilno kislino). Tudi raziskave na mikroplastiko so bile izvedene samo poskusno (Inštitut za vode RS). »Po naših informacijah naša pitna voda ni obremenjena z mikroplastiko. Večino naše pitne vode prihaja iz podzemlja, zato je možnost, da bi bila na viru obremenjena s plastiko, majhna,« zagotavlja sogovornica.

V koroških občinah najmanj prebivalcev z dostopom do dobre vode

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sklopu projekta ‘Zdravje v občini’ spremlja tudi kakovost vode. Iz grafičnih prikazov je razvidno, da imajo najmanjši delež prebivalcev, ki so vključeni v monitoring in pijejo vodo dobre mikrobiološke kakovosti, v koroških občinah (pri vseh občinah Koroške regije je kazalnik pod vrednostjo kazalnika za Slovenijo). Največji delež prebivalcev, ki so vključeni v monitoring pitne vode in pijejo vodo dobre mikrobiološke kakovosti, pa dosegajo občine v Primorsko-notranjski regiji (pri vseh občinah je kazalnik nad vrednostjo kazalnika za Slovenijo). »V vzorcih pitne vode, ki so ocenjeni kot dobre kakovosti, ne smejo biti prisotni indikatorji fekalne onesnaženosti,« še pojasni Bonia Miljavac, dr. med. spec. higiene, iz NIJZ.

Fekalno onesnaženi najmanjši vodovodi

Najslabše stanje je po besedah strokovnjakinje z NIJZ na najmanjših vodovodih, ki oskrbujejo po 50 do 1.000 prebivalcev (zlasti po 50 do 500 prebivalcev), saj so v velikem deležu fekalno onesnaženi in brez ustrezne priprave vode. Takšna voda brez prekuhavanja ni primerna za pitje in pripravo hrane.

 

 

 

 

 

(Visited 53 times, 1 visits today)