Robert Križaj: Čuječnost – vnašanje v vsakdan ji daje smisel in pomen

24. februarja, 2020

Čuječnost. Čutimo, da nas vleče k spoznavanju. Zanima nas, kaj to sploh je in kako nam lahko konkretno izboljša življenje.

“Zavedanje, ki vznikne, ko na poseben način posvečamo pozornost sedanjemu trenutku: namenoma in brez presojanja,” mar ni to nekaj, kar bi morali v današnjem hektičnem tempu vsakdana spoznati vsi? O čuječnosti smo se pogovrjali z Robertom Križajem iz Centra za čuječnost in avtorjem knjige Čuječnost.

Foto: Saša Kovačič (medium)

Zakaj se zdi, da danes vsi govorijo o čuječnosti – gre pa pravzaprav za zelo staro prakso?

Tako je. Gre za staro prakso, ki je bila do pred nekaj desetletij tesno povezana z Budovim učenjem in terminologijo ter izvajana v dokaj intenzivni in asketski obliki v meditacijskih centrih.

Ko je dr. Jon Kabat-Zinn bistvo te prakse (po njegovem sicer kontroverznem mnenju) prevedel v jezik in prakso razumljivo in dostopno popolnemu začetniku so bili ustvarjeni pogoji za njeno popularizacijo. Začelo se je s tečajem za obvladovanje stresa (Stress Reduction Program, kasneje preimenovanim v Mindfulness-Based Stress Reduction), še posebej, ker ga je implementiral v bolnišnično/akademskem okolju na kroničnih bolnikih, ki jim konvencionalna medicina ni znala več pomagati, po udeležbi na programu pa so poročali o izboljšanju počutja. Vse to je spremljal tudi razvoj nevroznanosti in tehnik za merjenje sprememb v možganih, ki so po mojem dale dokončen pospešek zanimanju znanosti za čuječnost in s tem njenemu širjenju med splošno populacijo.

Po mnenju nekaterih gre za preveč poenostavljeno verzijo prenosa kontemplativnih tradicij Vzhoda na Zahod, po mojem pa za zelo posrečeno. Smo pa trenutno na točki, ko se s poenostavljanjem in polovičnim razumevanjem na videz enostavnih tehnik nadaljuje. S tem raste tudi popularizacija in hkrati nevarnost, da se tematika zbanalizira. Tudi sam Kabat-Zinn pravi, da si želi, da bi se ta ‘hype’ glede čuječnosti polegel, saj je pretiran in postaja škodljiv.

Kako bi čuječnost opisali v enem stavku?

Kabat-Zinn jo opiše tako: ‘Gre za zavedanje, ki vznikne, ko na poseben način posvečamo pozornost sedanjemu trenutku: namenoma in brez presojanja’. Z radovednostjo, odprtostjo, naklonjenostjo.

Kako ste se vi osebno spoznali s čuječnostjo?

Preko precej asketske prakse budistične meditacije vipassana (2002) in kasneje z udeležbo na šolanju z Jonom Kabat-Zinnom (2010) in njegovimi sodelavci.

 Jo prakticirate v vsakdanjem življenju – in v družini? Kako?

Šele vnašanje prakse v vsakdanje življenje ji daje smisel in pomen. Najbolj zahtevna je ravno praksa z družinskimi člani, in hkrati tudi najbolj nagrajujoča. Ohranjanje čuječnosti v potencialno stresnih trenutkih in težavnih komunikacijah mi omogoča ohranjati prisebnost in ustvarjati možnost drugačnega odziva, ki ohranja mojo in integriteto sogovornika ter blagodejno vpliva na odnos in s tem počutje, zdravje ter zavedanje.

Bi lahko delili z nami kratek konkreten nasvet za vse, ki dela na sebi in umiritvi še ne poznajo – kako začeti?

Začnite z vadbo, po možnosti pri izkušenem učitelju. Trening čuječnosti, kot je zgoraj omenjeni izvorni program MBSR, so idealna priložnost.

Bi kaj še posebej poudarili?

Začnite z vadbo.

 

DARILO – knjiga Roberta Križaja: Čuječnost 

Več na našem FB profilu – www.facebook.com/ekodezela

 

Image for Čuječnost: trening za obvladovanje stresa in polno prisotnost v življenju from emkaSiV sodelovanju z Mladinsko knjigo podarjamo knjigo Roberta KrižajaČuječnost: trening za obvladovanje stresa in polno prisotnost v življenju.

 

O KNJIGI
Stres v življenju je neizogiben in zdi se, da ga je čedalje več. Če ga ne zmoremo obvladovati, prej ali slej zbolimo. Program za zmanjševanje stresa, zasnovan na čuječnosti (MBSR), je izvoren in najtemeljiteje raziskan program za urjenje čuječnosti na svetu.
(Visited 177 times, 1 visits today)