Otroci, ki živijo v stiku z naravo, bolj zdravi – tudi kot odrasli

28. januarja, 2020

Nedavna raziskava, ki je bila objavljena v reviji “International Journal of Environmental Health Research,” je pokazala, da imajo odrasli, ki so bili kot otroci v stiku z naravo boljše duševno zdravje.

Izpostavljenost naravi je povezana z več zdravstvenimi koristmi, vključno z boljšim kognitivnim razvojem in boljšim duševnim in telesnim zdravjem. Raziskava je bila izvedena v okviru projekta Phenotype s skoraj 3.600 sodelujočimi odraslimi osebami iz Barcelone (Španija), Doetinchema (Nizozemska), Kaunasa (Litva) in Stoke-on-Trenta (Združeno kraljestvo), ki so odgovovarjali, koliko so bili kot otroci v stiku z naravo.

Udeleženci so odgovorili na vprašalnik o pogostosti uporabe naravnih prostorov (gozd, travnik, obala, hribi …) v otroštvu, vključno z namenskim pohodom v naravne parke in nenamernim igranjem na dvorišču. Vprašali so jih tudi o njihovi trenutni količini, uporabi in zadovoljstvu z bivalnimi naravnimi prostori, pa tudi o pomenu, ki ga pripisujejo naravi.

Narava blagodejno vpliva na duševno zdravje

Duševno zdravje udeležencev (občutki nervoze in depresije) ter njihova vitalnost (raven energije in utrujenosti) v zadnjih štirih tednih sta bila ocenjena s psihološkim testom. S satelitskimi posnetki je bilo določeno naravno okolje, kjer trenutno živijo.

Rezultati kažejo, da so imeli odrasli, ki so bili v otroštvu manj v stiku z naravo, večje težave z duševnim zdravjem kot tisti, ki so bili v otroštvu bolj izpostavljeni naravnemu okolju. Myriam Preuss, glavna avtorica raziskave, pojasnjuje, da je na splošno narava za udeležence raziskave manj pomembna, če so imeli manj stika z naravnim okoljem v otroštvu.

Vse več otrok nima zadostnega stika z naravo

Wilma Zijlema, ena od raziskovalk, poudarja: »Zaključki kažejo na pomembnost stika otrok z naravo, saj le ta vpliva na njihov razvoj in zdravo psihološko stanje v odrasli dobi«. Trenutno 73 odstotkov evropskega prebivalstva živi v urbanih območjih s pogosto omejenim dostopom do zelenih površin in pričakuje se, da se bodo te številke do leta 2050 povečale na več kot 80 odstotkov. »Zato je pomembno prepoznati posledice odraščanja v okolju z omejenimi možnostmi dostopa do narave,« zaključi raziskovalka.

 

Vir: Devdiscourse

(Visited 354 times, 1 visits today)