Dr. Tina Bončina „Bolečina je prošnja telesa, da ga odrešimo simptoma“

7. februarja, 2020
Petra Nastran

V njeni lani izdani knjigi Izgorelost je dr. Tina Bončina podrobno opisala nastanek, vzroke ter njeno zdravljenje. Vse več ljudi si o tem danes že upa spregovoriti na glas – ter si priznati, da njihov način življejna od njih zahteva velik davek.

Dr. Tina Bončina je doktorica medicine in psihoterapevtka, ki je strogo medicinsko okolje zamenjala za prakso psihoterapije. Je prva slovenska terapevtka logosinteze. Zdravstveni sistem je, kot pove, zapustila med drugim tudi zato, ker nerada po nepotrebnem predpisuje zdravila ter ker medicina večinoma blaži simptome, do vzrokov pa se ne trudi priti. Prav do teh pa želi prodreti sogovornica, ki je že med študijem začela spoznavati smeri psihoterapije ter pri dr. Zoranu Milivojeviču končala smer transakcijske analize.

 

💥 V sodelovanju z Mladinsko knjigo podarjamo knjižno uspešnico Tine Bončina

“IZGORELOST –
Si upate živeti drugače?”
💥

Več na našem FB profilu – www.facebook.com/ekodezela

 

Izgorelost ali „ko naše baterije ne zmorejo več“ večkrat zamenjamo za navadno utrujenost. Lahko danes o izgorelosti govorimo že kot epidemiji? Kako pa je bilo s tem v preteklosti, ko življenje prav tako ni bilo lahko? Izgorelosti včasih ni bilo?

Izgorelost je bila prisotna tudi v zgodovini, le da so se ljudje le-te manj zavedali. Omenimo Praznik dela, ki je praznik delavcev, ki so si izborili krajši, osem-urni delavnik, saj so videli, da jim celodnevno delo škoduje. V preteklosti je bila tudi zelo opazna vloga sindikatov. Danes pa ima svet tudi drugačne značilnosti: veliko dražljajev, stalen stik s spletom, dosegljivost tudi ponoči in v prostem času. V družbi je delo visoko na lestvici vrednot, spodbuja se storilnost in dosežki. A vse to se nas dotakne manj, če znamo sami postaviti mejo in se zaščititi.

Kateri vzorci so voda na mlin kolesu izgorelosti?

Veliko vlogo igrajo vzorci »moram«, »delo je vrednota«, »treba je«, »mudi se«, »počivajo lenuhi«, ki so v nas vcepljeni od otroštva. Ti vzorci, perfekcionizem, deloholizem in okolje, v katerem se znajdemo, so nato idealna kombinacija za začetek dela preko svojih zmožnosti, kar pripelje do izčrpanosti in izgorelosti.

Telesa se ne da prelisičiti…

Naše telo premore ogromno inteligenco in stalno teži k ravnovesju oz. dela v naše dobro. Npr. če nas zebe, začne drgetati, da bi nas ogrelo, in če nam je vroče, sproži potenje, ki nas hladi. Tej prilagoditvi na novo situacijo rečemo stresni odziv. Včasih se pri tem izloči še adrenalin, da bi bili zmožni soočanja z nevarno situacijo idr.

Foto: Luka Matijevec,

Kateri so prvi znaki, da smo na poti v izgorelost, ki jih ne smemo spregledati?

Telo v vsakem trenutku komunicira z nami – slabo počutje, okužbe, prehladi, glivice, nespečnost. Dolgo nas opozarja in prosi, da spremenimo svoj način delovanja in bi prestavili v nižjo prestavo, se umirili, uredili prehrano, hodili bolj zgodaj spat, enostavno več počivali. A ne prisluhnemo. Mi na tej točki večkrat izberemo še šport, ki nam bo vrnil zdravje, z njim bomo še bolj zmogljivi. Pa smo spet pri vzorcu: »ne počivaj, še več moraš dati od sebe«. O tem se ne govori veliko, a rekreacijo je treba izbrati skrbno, saj lahko dodatno izčrpava organizem.

V začetni fazi, ko telesu začne zmanjkovati baterij, postajamo slabe volje, zadirčni in nerazpoloženi. Značilno je tudi opuščanje stvari, ki so človeka nekoč veselile, zdaj pa jih opušča na račun dela. Če o tem ne moremo z nikomer spregovoriti, je samo še slabše. Idealno je, če o tem lahko govorite s prijateljem in zaupnikom. Če ga nimate: napišite svoje misli na list papirja in ga vrzite v ogenj. To deluje osvobajajoče in očiščevalno.

Kar nekaj je tudi alarmantnih telesnih znakov, da gremo čez svoje meje?

Resno je treba vzeti bolečine v križu ali išias, glavobole in migrene (glava je preveč polna in ne zmore predelovati vsega informacij), prebavne motnje (česa ne moremo prebaviti?), hrepenenje po sladkem (želimo več energije), želja po slanem ( kaže na izčrpanost nadledvičnih žlez), nespečnost (telo se ne more toliko umiriti, da bi lahko mirno spalo) in spremljajočo tesnobo ter panične napade. Trebušna maščoba je značilnost stresne debelosti in povišanega kortizola, stresnega hormona. Pojavljajo se razne alergije, srčna aritmija, težko dihanje ter povišan krvni tlak.


Faze izgorelosti?

Začetne spremembe, ki kažejo, da smo na poti k izgorelosti, so lahko naslednje:

  • Vedenjski simptomi: izmikanje obveznostim, socialna izolacija, odsotnost z dela, čezmerno uživanje alkohola, kajenje.
  • Telesni simptomi: bolečine v križu, pogosti prehladi, povečana telesna teža.
  • Psihološki simptomi: odpor do dela, razdražljivost, zaskrbljenost za lastno funkcioniranje.

Je utrujenost že začetek izgorelosti?

Faze izgorelosti si sledijo: izčrpanost – ujetost – izgorelost. Utrujenost je normalen odziv telesa, bistveno pa je, kako z njo ravnamo. Ali počivamo ali pa se zapletamo v vzorce, da ima dan premalo ur, da moramo postoriti še to in to, spijemo kavo več, spimo uro manj, gremo še na vadbo ali tečemo. A telo je napeto, mišični vozli se gostijo in naše srce utripa bolj kot ponavadi. Faza ujetosti je, ko vemo, da naše življenje drvi s preveliko hitrostjo, a ne znamo izstopiti iz hitrega vlaka oz. se sprememb bojimo. Izgorelost pa je faza, ko ne morete nič več in je vse brez smisla. Pojavi se sram, saj veste, da zmorete veliko, a na tej točki ne zmorete niti koraka dalje. Ledvična žleza je popolnoma iztrošena in ugasnjena, kortizol ne deluje več. Značilno je nepravilno delovanje ščitnice, s tem pa vseh hormonov, ki jih uravnava. Izgorelosti sledi zlom, ko počitek ne prežene več utrujenosti. Ležite in se tresete, ne morete vstati, boli vas rjuha, s katero ste pokriti. Vrtoglavica, občutljivost na zvoke in svetlobo, odpoved imunskega sistema, prekinitev stikov s prijatelji in odpor do vsega. Po adrenalnem zlomu okrevanje poteka tri do pet let.

Telo nam govori

Simptomi so lahko naši rešitelji, ob katerih bi se morali vprašati: »Zakaj ta simptom in zakaj prav ob tem času?« Boleče izkušnje in zakoreninjena pravila namreč ponavljamo, saj je to tisto, kar znano in kot tako domače ter privlačno našim možganom. To delamo v upanju, da bo tokrat le drugače, a za to bomo morali spremeniti naš odziv in razmišljanje. Bolečina je prošnja telesa, da ga odrešimo simptoma ter začnemo predelovati neprijetne izkušnje ter glasove notranjih avtoritet ter zaživimo drugače, v stiku s seboj in z bolj pretočno energijo.

Misli in telo sta torej uglašen tandem?

Tako je. Čedalje več oblik psihoterapije se ukvarja prav s proučevanjem, kako naše misli odmevajo v telesu. Vsaka misel in čustvo sproži odziv tudi na telesni ravni. Ko ste slabe volje, čisto zmehčajte telo, se nasmehnite, si upajte zaplesati ob vaši najljubši pesmi, in videli boste, kako drugače se bo telo odzivalo. Ne pozabimo še na duhovno plat življenja: misli, telo in duša so tesno povezani.


Razlika med izčrpanostjo, kronično utrujenostjo in izgorelostjo?

  • Izčrpanost je normalna posledica intenzivnega dela, ki se občasno zgodi vsakemu izmed nas in ni patološka. Izčrpan človek počiva in pri tem nima občutka krivde. Uživa v prostem času ter z zadovoljstvom gleda na opravljeno delo.
  • Kronična utrujenost mine po mesecu počitka.
  • Če pa se človek po tem času ne želi več vrniti na delovno mesto, že lahko pomislimo na izgorelost, saj sta stresor in odziv nanj še vedno prevelika.

Konkretni ukrepi za izboljšanje zdravja pa so?

Zavestno dihanje s podaljšanim izdihom: ko počasi vdihnete, zadržite sapo ter počasi izdihnete je priročen pripomoček, ki se ga lahko poslužujete redno in povsod. Dan lahko začnete tudi z meditativnim prhanjem, ko uživate v vodi, ki obliva vaše telo, drsenju roke in vonju mila. Bodite prisotni ob stikih z ljudmi, poglejte v oči. Barvanje, risanje in pisanje prav tako neverjetno pozitivno vplivajo na možgansko delovanje, saj se z njimi lahko izražate in posledično umirjate um. Pred spanjem si brez ocenjevanja v mislih zavrtite dan nazaj. Občutite hvaležnost, cenite vsaj tri svoje sposobnosti. Če ne zaspite v pol ure, vstanite, kaj preberite in če čutite padec sladkorja, nekaj pojejte. Tako boste mirneje zaspali. Vrtenje v postelji poveča stresni odziv in še odloži spanec.

Kako poteka okrevanje? Verjetno je potrebna sprememba življenja na vseh področjih – odnosi, gibanje spanje, prehrana, organizacija dneva…

Potrebna je sprememba načina dela, saj nas je ta, ki ga poznamo, pripeljal do izgorelosti. Prevelik obsega dela, prevelika natančnost, stalna vključenost in občutek odgovornosti – vse to sproža stresni odziv. Če je tega preveč, vodi v izgorevanje. Morali bomo osvojiti novo naravnanost do življenja in dela, večjo sproščenost in umirjenost. Na psihoterapiji se pokaže, da klient umirjen način dela večkrat dojema kot znak neresnosti, pomanjkanja predanosti in navdušenja. To je priučeno in na tem, da spremenimo te vzorce, v terapiji delamo. Naučiti se je treba postavljati svoje meje. Tudi naše telo je nujno opremiti. Ga redno hraniti s hranilno in zdravo hrano, ki bo podprla naše delovanje. Izbrati aktivnost, ki nas ne bo še bolj izčrpavala, temveč nudila sprostitev. Krajši sprehodi, joga nidra, taj či so primerne oblike vadbe, ko moramo vzpostaviti novo ravnovesje našega delovanja.

Kaj pa medsebojni odnosi?

Odnosi so zelo pomembni – skrbite zanje, vzdržujte prijateljstva in se ob težkih trenutkih ne zapirajte vase. Prav socialni stiki nas lahko obdržijo nad vodo. Prijatelj, član družine – vsaj ena oseba, ki ji lahko zaupate, je velik dejavnik boljšega mentalnega počutja in posledično fizičnega zdravja.


Kako logosinteza odpravlja toksične stresne reakcije?

Logosinteza je metoda za odpravljanje toksične stresne reakcije in tesnobe, ki ju povzročajo nepredelane vsebine v našem umu. Te so prisotne v naši podzavesti in se sprožijo, ko nastanejo pogoji za to – ob dogodkih, ki naše telo svojimi dražljaji vrnejo v čas nastanka zapisa te vsebine. Ob sedanji situaciji tako namesto razumnega odziva, lahko zmrznemo, občutimo veliko jezo, se trudimo ugajati ali izberemo kak drug neustrezen odziv. Npr. da vodji niste pravočasno oddali zahtevanega poročila. Ko ga srečate, zaslutite, da že ve, da niste sposobni, oblije vas mrzel pot, plitvo dihate, v vrsti za vaše delovno mesto pa že čaka drug kandidat. Sproži se plaz neprijetnih misli, s katerimi se nismo rodili, ampak smo se jih naučili tekom vzgoje, predali so nam jih starši, mogoče tudi kakšen učitelj, profesor ali trener. Logosinteza pomaga, da energija ne zastaja več v tem fragmentu iz preteklosti, temveč postane spet pretočna v sedanjosti, kar omogoči, da reagiramo na nov, funkcionalnejši način.


Splošne pogoje nagradne igre si preberite tukaj.

(Visited 990 times, 1 visits today)