Za odstrel 220 medvedov in 30 volkov, rise uvažamo

1. aprila, 2020

Ministrstvo za okolje in prostor je potrdilo odstrel 220 medvedov in 30 volkov.  Sponnimo: Državni svet RS je Državnemu zboru RS predložil Predlog zakona o spremembah Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave – skrajšani postopek, EPA 1036-VIII.

Ministrstvo za okolje in prostor zakonsko rešitev Državnega sveta podpira, ker, kot pojasnjujejo, vzpostavlja ravnovesje med sobivanjem zveri in ljudi na način, ki zagotavlja varnost človeka in njihovega premoženja, in ima strokovne podlage in širšo podporo strokovnih javnosti.

“Po navedbah predlagatelja je cilj predloga zakona enak temeljnemu cilju Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19), torej da se interventno poseže v populacijo rjavega medveda in volka ter s tem uravnava rast gostote obeh populacij. Trenutne situacije na podlagi odločb ni več možno reševati z odstreli, nesporno dejstvo pa je, da bosta zveri, v kolikor se ne bo takoj začelo uravnavati gostote obeh populacij, še naprej rasli in zelo verjetno povzročali vse večje škode tudi v naseljih, kar se je izkazalo že v velikem številu škodnih primerov v letu 2019,” so še dodali.

“Žal gre za nadaljevanje neustreznega upravljanja, ki negira delovanje delovnih skupin na ministrstvu za okolje in prostor, ki si intenzivno prizadevajo za reševanje vprašanja glede upravljanja v prihodnje. Če predlagani zakon sovpada s strokovnimi podlagami za odvzem rjavega medveda, pa to zagotovo ne drži za odvzem volka,” so ob tem na Facebooku napisali v  druptvu Dinaricum.

Radikalen poseg

“V primeru volkov gre kar za tretjino obstoječe populacije po podatkih iz leta 2019,” navaja Društvo za zaščito živali Ljubljana, ki predlogu ostro nasprotuje.

“Gre za radikalen poseg v populaciji obeh vrst, ki nasprotuje ugotovitvam stroke v zvezi s primernim upravljanjem z medvedom in volkom, kot med drugim izhajajo iz projektov LIFE.  Pri upravljanju z velikimi zvermi zaradi konfliktov z ljudmi je ključna in zares učinkovita le preventiva (kot je uporaba zaščitnih sredstev), možnosti preventive pa v Sloveniji niso zadovoljivo izkoriščene.  Slednje je tudi eden izmed razlogov, da so bili v preteklosti odloki za odvzem medveda in volka iz narave spoznani kot nezakoniti pred Upravnim sodiščem. Z novejšo sodno prakso Sodišča EU v zadevi Tapiola pa so pogoji za odstrel zaščitenih vrst skladno s Habitatno direktivo postali še bistveno bolj zaostreni, tako da bi kakršenkoli odstrel, kot se predvideva s predlogom novele, predstavljal tudi kršitev prava EU, za katerega bi morala država ustrezno odgovarjati,” razlagajo na društvu.

Ministrstvo govori o sobivanju

“Ob stalnem kontaktu z ljudmi so se velike zveri na ljudi v relativno kratkem času navadile, saj jih ob neizvajanju odstrela ne dojemajo več kot grožnje. Zato se velike zveri vse pogosteje pojavljajo tudi v naseljih in površinah, kjer najlažje pridejo do hrane. Ob takšni situaciji obstaja visoka verjetnost napada medveda na človeka,” pa dodajajo na Ministstvu, in zaključijo zadevo, da je cilj predloga zakona torej na učinkovit način uravnovesiti število velikih zveri tako, da se populacija ohrani v ugodnem stanju, hkrati pa je omogočeno sobivanje človeka in velikih zveri na način, ki bo zaščitil varnost človeka in njegovo imetje.

Ob tem pa dobra novica za rise

Pred dnevi pa se je za risa Katalina, ki smo ga, tako kot Goruja, uvozili iz Romunije, končala karantena in izpustili so ga v slovensko divjino.

“Za risa Katalina se je danes zaključila tritedenska karantena v prilagoditveni obori na Snežniku. Katalin je drugi ris od najmanj desetih, ki jih bomo v naslednjih štirih letih izpustili v Sloveniji. Dva risa od skupno štirih smo že izpustili na Hrvaškem. Zadnji je bil ris Alojzije, ki trenutno raziskuje območje Narodnega parka Paklenica. V času karantene so za Katalina skrbeli lovci iz lovišča s posebnim namenom Jelen, dežurna veterinarka in člani projektne ekipe LIFE Lynx. Na koncu so bili lovci tudi tisti, ki so risu odprli vrata obore in ga izpustili v naravo. Katalinovo gibanje po izpustu bomo spremljali s pomočjo telemetrične ovratnice in avtomatskih kamer, ki jih uporabljamo za monitoring risov,” so sporočili s projekta LIFE Lynx.

(Visited 192 times, 1 visits today)