Ob mrazu in snežni odeji, se nekatere vrste ptic približajo naseljem. Če jim v okolici svojega doma ponudimo primerno hrano, si jih lahko ogledamo od blizu in jih tako bolje spoznamo. Ko pričnemo s hranjenjem, s tem nadaljujemo vsak dan do večje trajnejše otoplitve, ko s hranjenjem postopno prenehamo.
Ptic ne hranimo s kruhom!
Najbolj splošno pravilo je, da ptice hranimo le s hrano, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane, posebej ne s tisto, ki je bila kuhana in začinjena.
Jabolka za kose, semena za vrabce
Kosu, brinovki in taščici nastavimo jabolka (večkrat kot zmrznejo, boljša so), ovsene kosmiče ali rozine. Te vrste imajo zelo rade tudi plodove jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko jeseni naberemo in posušimo.
Za zrnojede ptice (ščinkavec, čižek, dlesk, poljski in domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica in druge) je najlaže kupiti že pripravljeno hrano. To je lahko mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje. Mešanica za talno krmišče naj vsebuje konopljina in sončnična semena, oves, pšenico in proso.
Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučna semena. Velikemu detlu lahko nastavimo tudi neoluščene orehe in lešnike. Najbolje je, če jih postavimo kar na tla ob drevesu.
Posadimo drevesa in grme, ki jim teknejo
Sicer pa je najprimernejši način hranjena ptic, da na svojem vrtu posadimo primerne »plodonosne« avtohtone drevesne in grmovne vrste (šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta in druge). Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na tratah oz. brajdah in sadja na drevesih, ki jih bo z veseljem obiskal kos ali brinovka in carar.
Kdaj je hranjenje za ptice škodljivo?
Hranjenje ptic ima lahko tudi neželene učinke zaradi možnosti prenosa povzročiteljev bolezni med pticami. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije priporočajo, da se krmilnice skrbno čistijo pred vsakim ponovnim nasipom sveže hrane, ki naj bo v zmernih količinah. S tem zmanjšujemo možnost onesnaženja hrane s patogeni in tako posredno okužbo ptic.
Bodimo pozorni na nenavaden plevel v bližini krmilnice
Morda je to pelinolistna žvrklja (ambrozija), katere seme je včasih pomešano med sončnično seme. Pelinolistna žvrklja je invazivna tujerodna rastlina, ki smo jo ljudje v Evropo zanesli iz Amerike. Njen cvetni prah pri človeku povzroča alergije, zmanjšuje pa tudi pridelke v kmetijstvu. Če jo opazimo, jo izpulimo oziroma redno kosimo.
Pri nakupu hrane, namenjene za hranjenje prostoživečih ptic, bodite pozorni, da mešanica ne vsebuje semen pelinolistne žvrklje (ambrozije) (pri nekaterih izdelkih je to zapisano na deklaraciji).
Vir: DOPPS
