Letošnji Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih nas poziva k ohranjanju celovitosti življenja na Zemlji. Odstrel medvedov in volkov pa je pri nas še čisto sveža novica.
Pred dnevi je Državni svet RS sprejel predlog novele Zakona o interventnem odstrelu medvedov in volkov, ki je junija lani uvedel odstrel 175 medvedov in 11 volkov – kot poudarjajo zaščitniki živali, mimo obstoječe pravne ureditve vprašanja upravljanja z velikimi zvermi in s tem povezanih postopkov. Predlani je ogromno ljudi s celega sveta nasprotovalo odstrelu.
“Kljub že takrat izpostavljeni protiustavnosti zakonskega urejanja odvzema medveda in volka iz okolja, tokrat Državni svet samovoljno predlaga celo zvišanje kvote za odstrel obeh vrst, in sicer na 220 medvedov in 30 volkov, ter podaljšanje predvidenega obdobja do leta 2021. V primeru volkov gre kar za tretjino obstoječe populacije po podatkih iz leta 2019,” navaja Društvo za zaščito živali Ljubljana.
Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je konec leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day). Vse vrste prostoživečih živali in rastlin, ki so del biotske raznovrstnosti in hkrati ključnega pomena za preživetje ljudi, naj bi danes imele svoj dan. Dan poudarja tudi pomen trajnostne rabe naravnih virov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Radikalen poseg v vrsto medveda in volka
V DZZŽ Ljubljana ostro nasprotujejo predlogu Državnega sveta in tudi vsakršnemu nadaljevanju odstrela medveda in volka v Sloveniji: “Gre za radikalen poseg v populaciji obeh vrst, ki nasprotuje ugotovitvam stroke v zvezi s primernim upravljanjem z medvedom in volkom, kot med drugim izhajajo iz projektov LIFE. Pri upravljanju z velikimi zvermi zaradi konfliktov z ljudmi je ključna in zares učinkovita le preventiva (kot je uporaba zaščitnih sredstev), možnosti preventive pa v Sloveniji niso zadovoljivo izkoriščene. Slednje je tudi eden izmed razlogov, da so bili v preteklosti odloki za odvzem medveda in volka iz narave spoznani kot nezakoniti pred Upravnim sodiščem. Z novejšo sodno prakso Sodišča EU v zadevi Tapiola pa so pogoji za odstrel zaščitenih vrst skladno s Habitatno direktivo postali še bistveno bolj zaostreni, tako da bi kakršenkoli odstrel, kot se predvideva s predlogom novele, predstavljal tudi kršitev prava EU, za katerega bi morala država ustrezno odgovarjati.”
Poznamo v Sloveniji vrednost in pomen prosto živečih vrst?
3. marca 1973 je bila v Washingtonu sprejeta Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Konvencija CITES). Letošnji 3. marec je posvečen biotski raznovrstnosti in ohranjanju vseh oblik življenja na in se osredotoča na pomen biotske raznovrstnosti ter vrednost in pomen prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst za naše vsakdanje življenje. Hkrati pa poudarja, da je zaradi človekovih aktivnosti in netrajnostnga družbenega razvoja ravno človek osnovni dejavnik, ki jo ogroža.
Strokovnjaki opozarjajo, da so se v povprečju naravni ekosistemi zmanjšali za 47 % in da je četrtina vseh vrst na svetu ogroženih, tako da je okoli milijon vrst na robu izumrtja. “Skrajni čas je, da ukrepamo! Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost živih organizmov na genski, vrstni in ekosistemski ravni. Biotska raznovrstnost je del našega vsakdanjega okolja. Številne interakcije med njenimi različnimi komponentami in okoljem ustvarjajo pogoje za življenje različnih živalskih in rastlinskih vrst na Zemlji. Pestrost življenjskih oblik na našem planetu je posledica več kot 3,5 milijarde let evolucije. Bogastvo vrst in ekosistemov že tisočletja ohranja človeško civilizacijo in razvoj, od zagotavljanja hrane za preživetje, materiala za obrt in gradnjo, do zraka, ki ga dihamo. Pri tem so prosto živeče vrste še danes uporabljajo za razvoj številnih kulturnih rastlin, v medicini, kozmetiki – so del sodobnega človekovega vsakdana. Pa vendar, človek s svojimi aktivnostmi in v nenehni tekmi po »napredku in razvoju« ogroža biotsko raznovrstnost. Biotska raznovrstnost v svetovnem merilu še vedno upada. Samo v obdobju 1970 do 2014 so se populacije rib, ptic, sesalcev, dvoživk in plazilcev zmanjšale za 60 %. Ogroženih je 25 % živalskih vrst, in ocenjuje se, da v svetovnem merilu milijon rastlinskih in živalskih vrst ogroža izumrtje in stanje se še slabša,” navaja Ministrstvo za okolje in prostor.
Bomo znali ohraniti bogato slovensko biotsko raznovrstnost?
Slovenija je biotsko izredno bogata in je z več kot 37 % ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Do zdaj je bilo na območju Slovenije dokumentiranih približno 15.000 živalskih vrst, 6.000 rastlinskih vrst in 5.000 vrst gliv. Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med višjimi rastlinami 40 taksonov z 22 ozkimi endemiti s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji. Na našem ozemlju živi 850 endemičnih taksonov živali, vključno z jamskimi živalmi. CITES je regulativni mehanizem mednarodne trgovine s prosto živečimi vrstami, ki si na stičišču trajnostne rabe in mednarodne trgovine prizadeva zagotoviti, da je trgovina z vrstami, navedenimi v Konvenciji, zakonita, trajnostna in sledljiva. S trgovinskimi ukrepi, povezanimi z učinkovitimi postopki za zagotavljanje skladnosti, ima CITES ciljno usmerjeno vlogo pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja.
V Sloveniji imamo po besedah MOP za učinkovito izvajanje konvencije CITES in temu podrejenih predpisov EU ustanovljeno Medresorsko delovno skupino za preprečevanje nezakonite trgovine z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki vključuje nadzorne službe (policijo, inšpekcijo in carino) ter upravna organa (MOP in ARSO). Skupaj se dogovarjajo o potrebnih aktivnostih v Sloveniji in si izmenjujejo informacije o aktualnih novostih in aktivnostih na ravni EU ter na globalni ravni.
Nacionalni program varstva okolja
V Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO), katerega del je tudi Nacionalni program varstva narave (NPVN) so opredeljeni cilji in ukrepi za ohranjanje prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji kot tudi naše zaveze na mednarodni ravni. Sekretariat Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), Program ZN za razvoj (UNDP), Program ZN za okolje (UNEP) in druge organizacije ZN, države članice ZN, konvencije, povezane z biotsko raznovrstnostjo, in civilna družba v okviru svetovnega dneva prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst 2020 organizirajo več svetovnih in lokalnih dogodkov ter dejavnosti na družabnih omrežjih, vključno z današnjo prireditvijo na sedežu ZN v New Yorku.
Vir: gov, dzzz
