Način, s katerim ljudje napajamo družbo in ekonomijo je naravne sisteme – ki podpirajo vse življenje na planetu – pripeljal na rob propada, razkriva nedavno objavljeno poročilo Svetovnega sklada za naravo (WWF).
Čeprav si Slovenijo pogosto predstavljamo kot zeleno oazo, pa podatki kažejo drugače. “Najbolje stanje populacij ptic v Sloveniji opiše Slovenski indeks ptic kulturne krajine, ki ga na društvu vodimo že od leta 2008. Z indeksom želimo prikazati stanje populacij 29 indikatorskih vrst ptic, ki prebivajo v kulturni krajini na območju Slovenije. V zadnjih 10 letih so populacije vseh indikatorskih vrst ptic povprečno upadle za 24%. Posebej zaskrbljujoče je stanje populacij travniških vrst ptic, kjer beležimo kar 35% padec,” pojasnjujejo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Kmetijstvo in izguba življenjskega prostora
Največji upad v Sloveniji so po njihovih podatkih doživele vrste divja grlica (71%), repnik (68%), repaljščica (59%), poljski škrjanec (53%) in priba (52%).
“Gre za vrste, na katere izrazito negativno vpliva sodoben način kmetovanja in posledično izguba primernega življenjskega prostora ali direktno uničenje gnezd,” poudarjajo na društvu.
Tudi raziskovalci vzrokov za upad biodiverzitete so v nedavno objavljenem prispevku v ugledni reviji Nature ugotovili, da sta glavna vzroka zanj prekomerno izkoriščanje naravnih virov in kmetijstvo. Prizadela sta tudi 75% vseh vrst rastlin, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev, ki so izumrli od leta 1500 do danes.
K izginjanju biodiverzitete veliko pripomorejo še invazivne vrste (mednarodni transport) ter onesnaževanje in motnje (kmetijstvo, jezovi, požari, rudarstvo…), v zadnjih letih pa je zaskrbljujoč vse večji negativni vpliv klimatskih sprememb.
Vir: ptice.si
