Mnogi Slovenci poznajo zdravilne rastline, večina nas ve, da “za vsako težavo rožca raste” – kaj pa strupene rastline? “Slovenci, če nas primerjam z Britanci ali Američani, imamo na splošno več tradicionalnega znanja o rastlinah, bistveno več. Tudi o strupenih. Morda res večina ne ve njihovih imen, a ključne zamenjave poznajo. Zastrupitev z rastlinami je v Sloveniji relativno malo. Izjema je jesenski podlesek, pri katerem pa je problem način nabiranja in ne toliko njegovo nepoznavanje. Veliko pa je zastrupitev z gobami,” pravi dr. Katja Rebolj, ustanoviteljica Rožma cvetličnih prigrizkov, doktorica biokemije, poznavalka in raziskovalka lokalnih jedilnih ter zdravilnih rastlin.
K užitnim rastlinam neizogibno pritičejo tudi strupene rastline. Moramo jih poznati, da ne pride do zamenjave. Veliko teh cvetlic raste v gozdu, manj jih je na travniku in ob vodi. Mnoge strupene rastline ljudsko zdravilstvo uporablja v zdravilnih pripravkih in so za nas lahko prav tako koristne, a le v zelo nadzorovanih koncentracijah,” je zapisala na svoji spletn strani, kjer je objavila seznam strupenih rastlin v Sloveniji, mi pa smo jo povprašali še nekaj zanimivih stvari.
“Strupene rastline in njihovo cvetje pa ne spada na torto! S težkim srcem gledam torte znanih slovenskih kuharjev in slaščičarjev, na katerih se pojavljajo zimzelen in bršljan. Kaj če bi otrok pojedel le en tak cvet?” ste zapisali. Se to res dogaja? Menite, da gre za nepoznavanje ali preprosto za ignoranco?
Seveda, na facebooku in instagramu sem pogosto opazila, da na sladice pridajajo strupeno cvetje ali zelenje. Rekla bi, da gre največkrat za nepoznavanje. Opažam, da ima veliko ljudi predstavo, da je vse cvetje užitno, pa vemo, da ni tako.
Kako nevarne so zastrupitve z rastlinami, če jih zaužijemo v res minimalnih količinah? Npr. en list?
Za odraslega človeka to ni problem, razen pri izjemah. Na primer, zastrupitev naj bi se pojavila že pri zaužitju enega lista jesenskega podleska, ali enega cveta preobjede. Problem je pri otrocih in dojenčkih, za katere pa ne poznamo točne doze, zato smo raje zelo previdni.
Ko bomo šli med prazniki v naravo skupaj z otroki, kaj svetujete pri nabiranju rastlin? Kako podučimo otroke o tem, da morajo biti pazljivi?
Najprej naj poudarim, da je spoznavanje užitnih in strupenih rastlin z otroci res pomembna naložba v prihodnost. Ti otroci bodo namreč, ko odrastejo, imeli v povprečju bolj trajnostni odnos do narave ne glede na poklic, ki ga bodo opravljali.
Ta teden me je otrok iz našega kraja vprašal, ali je čemaž vijolčen. Potem smo šli in nabrali njegove snežno bele cvetove. Razložila sem mu, kako prepoznamo čemaž in nabrali smo ga cel šop. Za pojest. Mnogi starši ne bodo začeli pri čemažu, saj si ga še sami ne upajo nabirat, a nič zato. Dovolj je že prijetno kisla zajčja deteljica, ki raste na robu gozda, ali pa stebla kislice, ki smo jih tudi mi grizljali, ko smo bili otroci.
Otroci v naravi ne jedo kar vsega po vrsti. Vedo, da so v naravi nevarne rastline. Ampak če bi jih zaradi tega prikrajšali za naravo, smo naredili še večjo škodo. Pomislite, da njihov duševni razvoj, na pomanjkanje hranil, na množice, ki uničujejo naravo. S preprosto in potrpežljivo vzgojo za naravo, pa dobimo ravno obratni vpliv.
Bi še kaj posebej izpostavili?
Vsako znanje o užitnih in strupenih rastlinah, ki ga bodo starši prenesli na svoje otroke, se izkaže za izredno dragoceno! Veliko nabiralcev poznam, ki so to postali, ker so nabirali s svojimi starši ali starimi starši. Naša narava bo ostala naš neprecenljivi zaklad le, če jo bomo dobro, dobro poznali in imeli občutek, da bomo z njo ravnali trajnostno. Vse ostalo je le vožnja v neznano.
Seznam divjih rastlin, ki so strupene
- Podlesna vetrnica, Anemone nemorosa; Znanka je pred nekaj leti v neki primorski restavraciji dobila k jedi postrežene cvetove vetrnice. Ni vedela, da so strupeni in ni se končalo lepo. No, sedaj je z njo vse brez posledic, a tisti teden je veliko bruhala.
- Navadni zimzelen, Vinca minor.
- Navadna ciklama, Cyclamen purpurascens.
- Pasji zob, Erythronium dens-canis; Nekateri mu z domačim imenom pravijo tudi petelinček, čeprav je petelinček botanično ime za naslednjo rastlino.
- Votli petelinček, Corydalis cava.
- Navadi jetrnik, Hepatica nobilis; Na zamenjajte ga z jetičnikom, ki je užiten in zdravilen.
- Trpežni golšec, Mercurialis perennis.
- Pegasti kačnik, Arum maculatum; Znani slovenski kuhar mi je enkrat pravil, kako je nabral kačnik, potem pa poskusil pojesti en list, a takoj ko je zagrizel, ga je v ustih žgoče zapeklo. Mladi listi so podobni čemažu, a za zamenjavo ni bojazni, saj so že v ustih tako pekoči, da si ne moremo pomagati.
- Jesenski podlesek, Colchicum autumnale; “Zakaj mu pravimo jesenski, če do zastrupitev prihaja spomladi,” me včasih vprašajo. Jesenski podlesek jeseni cveti s cvetovi, ki so podobni žafranovim. Spomladi pa požene liste, ki so podobni čemažu, ampak smrtno strupeni. Liste jesenskega podleska ločimo od čemaževih ker nimajo peclja, ampak so listi zloženi en preko drugega. Na nobenem rastišču ne smemo pričakovati, da podlesek izostane, zato je prav, da tudi izkušeni nabiralci čemaž nabiramo list za listom!
- Šmarnica, Convallaria majalis; Tudi ona je podobna čemažu, le da nima vonja, njeni listi so širši in na začetku zviti en v drugega, kasneje pa viden pecelj.
- Zlatičnata vetrnica, Anemone ranunculoides.
- Teloh, Helleborus sp.; Tu si lahko preberete več o telohu.
- Narcisa, Narcissus sp.; Strupenih je tudi veliko okrasnih rastlin.
- Tulipan, Tulipa sp.; Če so za nas tulipani užitni (cvetove lahko uporabljamo na tortah, ni pa jih priporočljivo uživati v večjih količinah) pa se psi in mački lahko resno zastrupijo, če jedi cvetove tulipanov.
- Navadni bršljan, Hedera helix; Prosim, ne krasite tort z bršljanom. Trpim, ko vidim take torte. ?
- Šmarnica, Convallaria majalis; Zanjo velja enako kot s podleskom – zelo morate paziti, da je ne zamenjate s čemažem.
- Kislica, zajčja deteljica in rabarbara so rastline, ki so užitne za ljudi; Ker pa vsebujejo oksalno kislino se psi in mačke lahko zastrupijo z njimi.
Vir: katjarebolj.com
