Planinski vestnik obeležuje že 125 let

5. februarja, 2020
Foto: Manca Ogrin

Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija, ljubitelje gora razveseljuje že 125 let, od časa Jakoba Aljaža. Njegova prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895, jubilejna februarska številka pa bo že 1.289.

!Planinski vestnik je del narodnega bogastva in kulturne dediščine ter najpopolnejši arhiv slovenskega planinstva,” poudarja Uredniški odbor revije s sodelavci, ki ob 125. obletnici vabi na ogled veseloigre Uredniki gredo v nebesa, ki bo v soboto, 15. februarja 2020, ob 18. uri v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Planinski vestnik velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še izhaja, njegova prva številka je prišla med bralce 8. februarja 1895. “Mlado Slovensko planinsko društvo (SPD) je v letih preskušanja narodove zavesti potrebovalo povezovalno, izobraževalno in informativno poslanstvo, ki ga je Vestnik načrtno uveljavljal med članstvom. Tak se je usidral v srca vseh, ki so v tem dolgem obdobju pomagali širiti planinsko zavest. Planinski vestnik danes predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije (PZS). V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši planinski zgodovinski arhiv in kljub častitljivi starosti ohranja mladostno energijo,” pripovedujejo zgodbo o Planinskem vestniku na PZS.

Foto: Manca Ogrin

Nekaj zanimivosti o Planinskem vestniku

• V 125 letih je izšlo 120 letnikov revije.
• Prva številka revije je izšla 8. februarja, ki je naš največji kulturni praznik. To je bilo zgolj naključje, saj bi morala prva številka iziti že januarja.
• Glavnih urednikov je bilo v vsem tem času le osem. Povprečno urednikovanje je trajalo 15,6 leta. Največ letnikov je uredil Tine Orel (30), najmanj Milan Cilenšek (1). Sedanji urednik Vladimir Habjan je uredil 18 letnikov. Več letnikov je poleg Orla uredil le še Josip Tominšek (26).
• V času prve svetovne vojne revija ni izhajala, tik po njej pa je izšla prehodna številka 1915-1919.
• V času druge svetovne vojne je Planinski vestnik izhajal okrnjeno, vendar vsa leta vojne.
• Vsi Planinski vestniki, zloženi na kup, merijo v višino že več kot štiri metre. Ta kup revij tehta 135 kilogramov.
• Planinski vestnik, ki bo izšel februarja, ima zaporedno številko 1289. Trenutno vsako leto izide enajst številk, nekoč pa ni bilo tako. Bila so leta, ko je bilo po dvanajst številk, v preteklosti pa se je dogajalo, da je zaradi finančnih ali tehničnih težav izšlo samo nekaj številk letno. Natančno statistiko nam je omogočila šele nova uredniška aplikacija revije.
• Vse revije skupaj obsegajo skoraj 60.000 strani.
• Okoli 11.000 avtorjev je v vseh letih prispevalo več kot 40.000 člankov (brez kratkih vestičk).
• Poleg revije je izšlo tudi 43 prilog.
• Planinski vestnik je danes naš najpopolnejši planinski arhiv, saj od začetkov Slovenskega planinskega društva ni ostalo praktično ničesar. Ko so leta 1958 pogoreli prostori Planinske zveze Slovenije na Likozarjevi ulici, je z njimi zgorelo tudi več kot 60 let starega arhiva.
• Tudi če nimate vseh fizičnih izvodov revije, ne boste prikrajšani. Revija je digitalizirana. Brez teže in višine je zlahka dostopna na spletni strani www. planinskivestnik.com.

* Podatke sta zbrala člana uredniškega odbora Dušan Škodič in Emil Pevec.

(Visited 21 times, 1 visits today)